Pogosta vrsta v plitvem peščenem in vmesnem okolju, občasno pa jo najdemo tudi v globjih vodah.
Običajna odrasla velikost:
Dosežejo velikost do največ 11 cm.
Priporočljiva velikost akvarija:
200 L (za par)
Ureditev akvarija:
Vrste iz rodu Xenotilapia znajo biti v akvariju hitro pod stresom in Xenotilapia flavipinnis ni pri tem nobena izjema, kar je treba upoštevati pri namestitvi te vrste v akvarij. Tako kot v jezeru bodo tudi v akvariju mladice in mlajši ostrižniki te vrste izobilkovali skupino od katere se bodo nato ločili pari in si poizkušali zagotoviti svoj teritorij. Iz tega ozemlja bodo zavzeto preganjali ostale ostrižnike svoje vrste in lahko traja le nekaj dni, da ti preganjani ostrižniki zaradi stresa umrejo. Tako, da če vidimo, da posamezni primerki te vrste plavajo v srednjem delu akvarija in mu ostali ostrižniki ne dopustijo počivanja na dnu (pesku), je take treba nenudoma ločiti v druga akvarij, drugače znajo zaradi stresa hitro umreti. Prav tako pa lahko stresu hitro podležejo oblikovani pari, ki morajo nenehno braniti svoj teritorij. Zato se priporoča, da začnemo z majno skupino in ko se izoblikuje par, preostale ostrižnike ločimo. Za par takih ostrižnikov se priporoča akvarij dolžine 100 cm, za dva para pa 130 cm ali več.
Nikoli jih ne imejmo skupaj z kako drugo aktivno oz. agresivno vrsto, ki se pravt ako zadržuje na dnu akvarija (pesku).
Akvarij oblikujmo tako, da bo na dnu droben pesek, ki pa naj ga prekinjajo posamezne skale, ki služijo kot zatočišče preganjanim ostrižnikom in kot vizualna pregrada med posameznimi pari oz. drugimi ostrižniki.
Hranimo jih z kvalitetno hrano v lističih in razno zmrznjeno hrano, kot so samooki (cyclops), črnimi ličinkami komarjev in artemijo.
Hrana:
Mesojed. Raziskave so odkrile, da se v glavnem hranijo z majhnimi rakci in kozicami, pa tudi z nevretenčarji. Prehranjuje se na način, da ogrizne zgornji del peščene podlage, v kateri preži za omenjeno hrano. Ponavadi se prehranjuje v večjih skupinah, ki štejejo več sto posameznikov.
Razmnoževanje:
Ustonoša. Paritveni pari se ločijo od preostale skupine ko enkrat odrastejo in si poiščejo teritorij za drst na peščenem dnu (v peščenem okolju ali vmesnem okolju). Ponavadi par brani svoj teritorij nekaj ciklov drstenja. Samica nosi jajčeca in majhne mladice, po 7 do 12-tih dneh pa le te preda samcu, ki jih nosi preostanek časa do izpustitve. Samec izpusti mladice nekje po 15 do 16-tem dnevu, ko le te že lahko prosto plavajo. Število mladic je ponavadi nekje do 40. Oba starša nato varujeta mladice še dodatna dva tedna, preden le te zapustijo teritorij staršev. Mladice se hranijo na peščeni podlagi v območju teritorija staršev. Raziskave so pokazale, da ima glavno vlogo pri varovanju mladic samec. To bi naj bil tudi razlog, da si samice hitreje opomorejo, kar poveča plodnost takih monogamnih parov.
Agresivnost:
Miren ostrižnik do drugih vrst, znotraj vrste pa znajo biti kar agresivni (predvsem paritveni pari).
Komentar:
Vrsta, ki za razliko od večine drugih Xenotilapij precej skrbi posveča mladicam. Mlade X. boulengeri se pogosto zamenjuje z Xenotilapia flavipinnis v raznih literaturah. Posledica tega je, da je za X. boulengeri (materinska ustonoša) pogosto navedeno, da je to vrsta, kjer oba starša nosita mladice.
Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.
Nikoli jih ne imejmo skupaj z kako drugo aktivno oz. agresivno vrsto, ki se pravt ako zadržuje na dnu akvarija (pesku).
Akvarij oblikujmo tako, da bo na dnu droben pesek, ki pa naj ga prekinjajo posamezne skale, ki služijo kot zatočišče preganjanim ostrižnikom in kot vizualna pregrada med posameznimi pari oz. drugimi ostrižniki.
Hranimo jih z kvalitetno hrano v lističih in razno zmrznjeno hrano, kot so samooki (cyclops), črnimi ličinkami komarjev in artemijo.
Mlade X. boulengeri se pogosto zamenjuje z Xenotilapia flavipinnis v raznih literaturah. Posledica tega je, da je za X. boulengeri (materinska ustonoša) pogosto navedeno, da je to vrsta, kjer oba starša nosita mladice.