S sedimentom bogato skalno okolje. Živi na globinah od 5 do 30 m. Poleg te vrste naseljujejo med Julidochromisi skalno okolje še J. dickfeldi in J. transcriptus.
Običajna odrasla velikost:
Samice zrastejo večje kot samci (podobno kot pri vrsti J. regani). Samice tako zrastejo od 10 do 13 cm, samci pa le nekje od 7 do 10 cm.
Priporočljiva velikost akvarija:
120 L (za par)
Ureditev akvarija:
Dno akvarija je potrebno prekriti z drobnim peskom in zagotoviti dovolj kamnov, ki jih namestimo tako, da ustvarimo čim več skrivališč (jam) kamor se lahko poskrijejo. V akvariju imejmo samo en par. Na začetku je dobro nabaviti 5 do 6 rib in nato počakati, da se izoblikuje par, ostale pa nato odstranimo. Ko se enkrat izoblikuje par ta postane namreč pri obrambi svojega teritorija zelo agresiven in je velika verjetnost, da bodo ostali primerki pobiti.
Par lahko imamo skupaj z drugimi Tanganjiškimi ostrižniki podobne velikosti, ki pa naseljujejo druga področja akvarija.
Hrana:
Vsejed. Prehranjuje se z raznimi nevretenčarji in majhnimi vodnimi insekti, ki jih najde med algami v aufwuchsu. Poleg tega pa se prehranjujejo tudi s spužvami.
Razmnoževanje:
Drstijo se skozi celo leto, približno na 4 do 5 tednov. Do drsti prihaja v jami, čim dlje od ostalih rib. Število jajčec je ponavadi nekje med 50 in 75. Po drsti starša vneto čuvata mladice.
Agresivnost:
Znotraj vrste so precej agresivni. Do ostalih vrst pa predvsem pri branjenju teritorija.
Komentar:
J. marlieri je glede obarvanosti zelo podoben J. transcriptusom, nima pa belega trebuha. Navpične in vodoravne črte pa se združujejo skupaj vse do trebuha. Vzorci na repu so zelo različni (odvisno od lokacije). Črta pod očesom, pa jih loči od ostalih Julidochromisov. V jezeru obstaja veliko geografskih variant J. marlieri, ki se razlikujejo glede vzorcev po telesu.
Ad Konings med J. marlieri prišteva tudi v akvaristiki zelo znano varianto iz lokacije na jugu jezera v Zambiji, to je varianta 'Kombe'. V akvaristiki, je ta varianta velikokrat napačno poimenovana 'Gombe' (Nacionalni park Gombe je namreč na čisto drugi lokaciji jezera in sicer na severu v Tanzaniji). Značilno za tole varianto in podobno velja še za variante 'Katoto', 'Samazi' in 'Halembe' je, da zrastejo precej manjše od drugih variant v jezeru (do 8 cm), zaradi česar jo precej drugih avtorjem prišteva med vrsto J. transcriptus oz. tudi J. sp. 'transcriptus'. Ad Konings pa jo na podlagi vzorca po telesu in predvsem črte pod očesom, ki je značilna z J. marlieri prišteva med tole vrsto in pravi, da gre podobno kot pri nekaterih drugih vrstah za pritlikavo varianto J. marlieri (istega mnenja je še za preostale prej naštete variante - 'Katoto', 'Samazi' in 'Halembe').
Zaenkrat torej ostaja precej nasprotij pri razvrščanju določenih variant med obstoječe vrste, sploh pri teh variantah, ki so nekje vmes med posameznimi vrstami. Mogoče bi bilo še najpravilnejše, da vse te variante imenujemo npr. kar po lokacijah J. sp. 'Kombe', itd...
Upajmo, da bomo v prihodnosti s pomočjo DNA analiz lažje razvrstili te variante med že obstoječe vrste ali pa mogoče celo ugotovili, da gre v teh primerih za neke nove vrste in več ne bo toliko nesoglasij.
Na spodnjih mapah pa je prikazana torej trenutno znana distribucija J. marlieri po Ad Koningsu, s tem, da sta zgoraj omenjeni lokaliteti, ki vzbujata dvome poimenovani z 'J. sp.'..
Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.
V akvariju imejmo samo en par. Na začetku je dobro nabaviti 5 do 6 rib in nato počakati, da se izoblikuje par, ostale pa nato odstranimo. Ko se enkrat izoblikuje par ta postane namreč pri obrambi svojega teritorija zelo agresiven in je velika verjetnost, da bodo ostali primerki pobiti.
Par lahko imamo skupaj z drugimi Tanganjiškimi ostrižniki podobne velikosti, ki pa naseljujejo druga področja akvarija.
Ad Konings med J. marlieri prišteva tudi v akvaristiki zelo znano varianto iz lokacije na jugu jezera v Zambiji, to je varianta 'Kombe'. V akvaristiki, je ta varianta velikokrat napačno poimenovana 'Gombe' (Nacionalni park Gombe je namreč na čisto drugi lokaciji jezera in sicer na severu v Tanzaniji). Značilno za tole varianto in podobno velja še za variante 'Katoto', 'Samazi' in 'Halembe' je, da zrastejo precej manjše od drugih variant v jezeru (do 8 cm), zaradi česar jo precej drugih avtorjem prišteva med vrsto J. transcriptus oz. tudi J. sp. 'transcriptus'. Ad Konings pa jo na podlagi vzorca po telesu in predvsem črte pod očesom, ki je značilna z J. marlieri prišteva med tole vrsto in pravi, da gre podobno kot pri nekaterih drugih vrstah za pritlikavo varianto J. marlieri (istega mnenja je še za preostale prej naštete variante - 'Katoto', 'Samazi' in 'Halembe').
Zaenkrat torej ostaja precej nasprotij pri razvrščanju določenih variant med obstoječe vrste, sploh pri teh variantah, ki so nekje vmes med posameznimi vrstami. Mogoče bi bilo še najpravilnejše, da vse te variante imenujemo npr. kar po lokacijah J. sp. 'Kombe', itd...
Upajmo, da bomo v prihodnosti s pomočjo DNA analiz lažje razvrstili te variante med že obstoječe vrste ali pa mogoče celo ugotovili, da gre v teh primerih za neke nove vrste in več ne bo toliko nesoglasij.
Na spodnjih mapah pa je prikazana torej trenutno znana distribucija J. marlieri po Ad Koningsu, s tem, da sta zgoraj omenjeni lokaliteti, ki vzbujata dvome poimenovani z 'J. sp.'..