Najdemo jh v vmesnem okolju, kjer naseljuje plitve vode in pa tudi precej globoke (več od 25 m).
Običajna odrasla velikost:
Zrastejo do velikosti okrog 6 cm (največ 7 cm).
Razlika med spoloma:
Samci znajo biti za malenkost večji, drugače se pa po videzu samci ne ločijo od samic.
Priporočljiva velikost akvarija:
100 L
Ureditev akvarija:
Na dnu akvarija naj bo droben pesek, na katerem je nekaj kamnov, s katerimi ustvarimo posamezne jame. Dodamo lahko tudi polžje hišice, ki jih te ribe, kot alternativo za jame, v akvariju včasih uporabijo za razmnoževanje.
Primerni so za naselitev v skupinskem akvariju z drugimi Tanganjiškimi ostrižniki. Agresijo do drugih ostrižnikov bodo kazali le pri varovanje mladic.
Hrana:
Mesojed. Prehranjuje se z raznimi nevretenčarji, ki jih najde v podlagi ali pa v odprtih vodah. V odprtih vodah se prehranjuje tudi z zooplanktonom. V akvariju jim ponudimo razno živo in zmrznjeno hrano (mysis, krill, artemijo...).
Razmnoževanje:
V naravi se razmnožujejo v jamah, ki jih ponavadi ustvarijo tako, da izkopljejo pesek izpod kamnov. Če so na voljo uporabijo v akvariju za razmnoževanje velikorat tudi polžje hišice, v naravi pa je to zelo redko, saj polžje hišice ponavadi v okolju, ki ga naseljujejo niso prisotne.
So monogamni, torej živijo v parih. Samica ponavadi odloži med 75 do 150 jajčec. Mladice splavajo nekje v enem tednu po drstenju in se takoj pričnejo hraniti s planktonom. V naravi mladice varujeta oba starša približno 40 dni ( v tem času narastejo mladice približno na 2 cm), potem pa jih zapustita. Družin z različnimi generacijami mladic (kakor je npr. slućaj pri N. savoryi) v jezeru pri tej vrsti niso odkrili. V akvariju pa so opazovanja rahlo nasprotujoča, saj starša večinoma tolerirata prejšnje generacije mladic in živijo skupaj v koloniji.
Zanimivo je, da so z analizami DNA ugotovili, da posamezna legla mladic v naravi vsebujejo mladice drugih legel (takih mladic naj bi bilo celo do 60%). Razlog je najverjetneje ta, da starši spodijo določene mladice stran, kadar menijo, da njihov teritorij več ni dovolj varen.
Agresivnost:
Je razmeroma miren ostrižnik, ki pa zna postati precej agresiven v času drstenja in pri varovanju mladic.
Komentar:
Je zelo podoben vrstama N. leloupi in N. caudopunctatus. Od N. leloupi jih lahko ločimo po črnem robu, ki ga ima vrsta N. leloupi na repni plavuti. Ločitev od vrste N. caudopunctatus pa je precej težavejša saj sta si vizualno vrsti zelo podobni, čeprav obstaja med njima nekaj morfoloških razlik. Neolamprologus sp. 'caudopunctatus kipili' ima nekoliko nižje telo, daljšo glavo in pa večje oči od vrste N. caudopunctatus. P. Tawil je mnenja, da te morfološke razlike niso dovolj, da bi lahko ti vrsti smatrali za dve različni vrsti in pravi, da gre le za Tanzanijsko varianto vrste N. caudopunctatus. Ad Konings pa je nasprotnega mnenja in pravi, da je poleg teh razlik tudi opazil razliko v obnašanju, saj naj vrsta Neolamprologus sp. 'caudopunctatus kipili' ne bi bila na obmoju, ki ga naseljujeje, tako številčna in v tako velikih skupinah, kot je to običaj za vrsto N. caudopunctatus.
Katera območja naseljujejo omenje tri vrste je lepo prikazano na spodnji mapi.
Nekateri prištevajo to vrsto med tipične polžarke, kar pa ni res. V njihovem naravnem okolju namreč polžjih hišic ni oz. jih je zelo malo, drstijo pa se v jamah.
Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.
Primerni so za naselitev v skupinskem akvariju z drugimi Tanganjiškimi ostrižniki. Agresijo do drugih ostrižnikov bodo kazali le pri varovanje mladic.
So monogamni, torej živijo v parih. Samica ponavadi odloži med 75 do 150 jajčec. Mladice splavajo nekje v enem tednu po drstenju in se takoj pričnejo hraniti s planktonom. V naravi mladice varujeta oba starša približno 40 dni ( v tem času narastejo mladice približno na 2 cm), potem pa jih zapustita. Družin z različnimi generacijami mladic (kakor je npr. slućaj pri N. savoryi) v jezeru pri tej vrsti niso odkrili. V akvariju pa so opazovanja rahlo nasprotujoča, saj starša večinoma tolerirata prejšnje generacije mladic in živijo skupaj v koloniji. Zanimivo je, da so z analizami DNA ugotovili, da posamezna legla mladic v naravi vsebujejo mladice drugih legel (takih mladic naj bi bilo celo do 60%). Razlog je najverjetneje ta, da starši spodijo določene mladice stran, kadar menijo, da njihov teritorij več ni dovolj varen.
Nekateri prištevajo to vrsto med tipične polžarke, kar pa ni res. V njihovem naravnem okolju namreč polžjih hišic ni oz. jih je zelo malo, drstijo pa se v jamah.
Fotografija: © by Benoit Jonas
Fotografija: © by Benoit Jonas