Okolje s polžjimi hišicami. Naseljuje predvsem območja kjer je število polžjih hišic manjše (od 1 do 5 hišic na kvadratni meter). Najdemo jih predvsem v plitvejših vodah, kjer ima vsak odrasel primerek svojo polžjo hišico, v kateri živi. Dna na katerih živi so ponavadi peščena oz. blatna, saj na takih področjih lažje zakopljejo polžjo hišico in jo skrijejo pred predatorji (pustijo pa navzen vidno seveda le odprtino polžje hišice). Taka peščena podlaga jim tudi omogoča, da se v primeru navarnosti lahko hitro zakopajo v pesek, če polžje hišice niso na voljo v neposredni bližini in tako zakopani v pesku negibno počakajo, da nevarnost mine.
Zanimivo je, da pa tole vrsto znamo večkrat najti tudi na podlagah z bolj grobim peskom, kjer pa je hišico malo težje popolnoma skriti.
Običajna odrasla velikost:
Samci zrastejo največ do 6 cm, večina jih je pa velikosti okrog 5 cm. Samice so nekoliko manjše in zrastejo do velikosti okrog 4 cm.
Priporočljiva velikost akvarija:
60 L
Ureditev akvarija:
Na dnu akvarija naj bo droben pesek, na njem pa nekaj polžjih hišic (za vsako ribo vsaj ena). V primeru, da zmanjka polžjih hišic, se ti ostrižniki v primeru nevarnosti zakopajo v pesek. Samci živijo ponavadi v haremu z dvema oz. tremi samicami. V polžjih hišicah živijo tako samice, kakor samci. Samci svoj teritorij zelo zavzeto in agresivno branijo in so se pripravljeni spopasti tudi s precej večjimi ostrižniki. Teritorij samca se ponavadi sestoji iz dveh polžjih hišic, kateri ima za sebe (dve zaradi varnosti pred morebitnimi predatorji, da se lahko čim prej umakne v bližjo). Te hišice samca so sicer zakopane v pesek a je vhod v hišico odprt. Ostale hišice na teritoruju samca pa so popolnoma zakopane in so pripravljene za samice. Zakopane zato, da prepreči, da bi prišla katera koli samica na njegov teritorij in lahko sam izbere, katero bo pustil na svoje področje v času drstenja in jo vzel v svoj harem. Precej agresivne pri tej vrsti pa so tudi samice in le te velikokrat ne pustijo, da bi se druge samice pridružile k teritoriju samca s katerim je v haremu že sama. Zato se nove samice najpogosteje pridružijo takrat, ko se je že zgodila drst in je samica zaposlena s čuvanjem mladic.
Kot sostanovalce lahko v dovolj velikem akvariju izberemo ostale manjše predstavnike Tanganjiških ostrižnikov, ki pa naseljujejo druga področja akvarija. Primerni so npr. manjši predstavniki skalnih/jamskih rib (npr. kaki Julidochromisi). V primeru dovolj velikega akvarija pa lahko tudi kake druge polžarke (npr. L. brevis...). Ne naselimo jih pa skupaj z večjimi predatorji, saj bi ti te majhne ostrižnike hitro imeli za hrano.
Hrana:
Mesojed. Najpogosteje se prehranjujejo z ličinkami insektov in raznimi manjšimi nevretenčarji, občasno pa tudi s planktonom. V akvariju jim ponudimo artemijo, daphnio, cyclopse,...
Razmnoževanje:
Pogoj za drst, v kolikor samica še ni v haremu samca je, da samica najprej pridobi pozornost samca in jo ta spusti na svoj teritorij, pri čemer ji odkrije eno izmed zakopanih polžjih hišic na svojem teritoriju.
Drst pri tej vrsti se začne s tem, da samica zvabi samca k svoji polžji hišici. Samica nato zaplava v hišico in odloži jajčeca, takoj za tem, ko samica izstopi iz hišice pa vanjo zaplava samec in jajčeca oplodi (v kolikor je samec prevelik, da bi stopil v hišico, spusti vanjo samo spermo). Ko je drst enkrat končana, skrb nad jajčeci prevzame samo samica. Postavi se pred hiško in od nje odganja vse morebitne vsiljivce (tudi samca).
Število jajčec je ponavadi med 10 in 20. Ličinke se izležejo v približno 3 dneh, mladice pa splavajo prvič še 5-7 dni kasneje in takrat jih lahko prvič vidimo, da pridejo iz hišic, a še vedno ostanejo zelo blizu njih. Samice zelo agresivno branijo mladice in napadajo vse kar pride v bližino hišice. Na teritoriju samca mladice ostanejo približno 2 meseca, ponavadi najdejo zatočišče v manjših hišicah, ki so premajhne za odrasle samice in samce. Po 2 mesecih pa jih samec spodi iz svojega teritorija in si morejo najti zatočišče drugje.
Če je v akvariju več samcev se pogosto zgodi, da mladice postanejo hrana samca iz drugega teritorija.
Agresivnost:
Kljub svoji majhnosti je to precej agresiven ostrižnik, ki se pri branjenju svojega teritorija (hišice) brez pomisleka upre tudi precej večjim ostižnikom. Tudi znotraj vrste so precej agresivni.
Komentar:
Lamprologus meleagris naseljuje podobna območja (z nižjim številom polžjih hišic) kot Lamprologus ocellatus in Lamprologus speciosus. Na določenih območjih živi celo skupaj z vrsto Lamprologus speciosus, drugače pa živijo ponavadi v malo plitvejši vodi kot Lamprologus speciosus.
Vrsta je bila opisana na podlagi primerkov, ki so bili ujeti v bližini lokacije Bwassa (65 km južneje od mesta Moba). Podobna vrsta L. stappersi pa je bila opisana na podlagi primerkov iz lokacije Sambala River v bližini Mobe. Torej obe lokaciji sta nekje 70 km narazen. Ad Konings v svoji zadnji knjigi "Tanganyika Cichlids in their Natural Habitat 3rd edition" smatra, da sta L. meleagris in L. stappersi ena in ista vrsta, kljub temu, da obstajajo med njima določene morfološke razlike. Trdi, da le te niso dovolj, da bi lahko ti vrsti smatrali za dve različni in pravi, da je to le prilagoditev na življenje v malenkost drugačnem okoljum in gre le za dve različni geografski varianti ene in iste vrste. Zato on to vrsto imenuje L. stappersi, ki je bile opisana prej. Po drugi strani je Heinz Büscher prepričan, da je L. meleagris drugačna vrsta od vrste L. stappersi, je pa kaj takega sedaj težko dokazati, saj vrsta L. stappersi po tistem, ko je bila opisana na podlagi enega primerka, ni bila nikoli več najdena.
Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.
Zanimivo je, da pa tole vrsto znamo večkrat najti tudi na podlagah z bolj grobim peskom, kjer pa je hišico malo težje popolnoma skriti.
Kot sostanovalce lahko v dovolj velikem akvariju izberemo ostale manjše predstavnike Tanganjiških ostrižnikov, ki pa naseljujejo druga področja akvarija. Primerni so npr. manjši predstavniki skalnih/jamskih rib (npr. kaki Julidochromisi). V primeru dovolj velikega akvarija pa lahko tudi kake druge polžarke (npr. L. brevis...). Ne naselimo jih pa skupaj z večjimi predatorji, saj bi ti te majhne ostrižnike hitro imeli za hrano.
Drst pri tej vrsti se začne s tem, da samica zvabi samca k svoji polžji hišici. Samica nato zaplava v hišico in odloži jajčeca, takoj za tem, ko samica izstopi iz hišice pa vanjo zaplava samec in jajčeca oplodi (v kolikor je samec prevelik, da bi stopil v hišico, spusti vanjo samo spermo). Ko je drst enkrat končana, skrb nad jajčeci prevzame samo samica. Postavi se pred hiško in od nje odganja vse morebitne vsiljivce (tudi samca).
Število jajčec je ponavadi med 10 in 20. Ličinke se izležejo v približno 3 dneh, mladice pa splavajo prvič še 5-7 dni kasneje in takrat jih lahko prvič vidimo, da pridejo iz hišic, a še vedno ostanejo zelo blizu njih. Samice zelo agresivno branijo mladice in napadajo vse kar pride v bližino hišice. Na teritoriju samca mladice ostanejo približno 2 meseca, ponavadi najdejo zatočišče v manjših hišicah, ki so premajhne za odrasle samice in samce. Po 2 mesecih pa jih samec spodi iz svojega teritorija in si morejo najti zatočišče drugje.
Če je v akvariju več samcev se pogosto zgodi, da mladice postanejo hrana samca iz drugega teritorija.
Vrsta je bila opisana na podlagi primerkov, ki so bili ujeti v bližini lokacije Bwassa (65 km južneje od mesta Moba). Podobna vrsta L. stappersi pa je bila opisana na podlagi primerkov iz lokacije Sambala River v bližini Mobe. Torej obe lokaciji sta nekje 70 km narazen. Ad Konings v svoji zadnji knjigi "Tanganyika Cichlids in their Natural Habitat 3rd edition" smatra, da sta L. meleagris in L. stappersi ena in ista vrsta, kljub temu, da obstajajo med njima določene morfološke razlike. Trdi, da le te niso dovolj, da bi lahko ti vrsti smatrali za dve različni in pravi, da je to le prilagoditev na življenje v malenkost drugačnem okoljum in gre le za dve različni geografski varianti ene in iste vrste. Zato on to vrsto imenuje L. stappersi, ki je bile opisana prej. Po drugi strani je Heinz Büscher prepričan, da je L. meleagris drugačna vrsta od vrste L. stappersi, je pa kaj takega sedaj težko dokazati, saj vrsta L. stappersi po tistem, ko je bila opisana na podlagi enega primerka, ni bila nikoli več najdena.
Fotografija: © by Serler Roh
Fotografija: © by Serler Roh
Fotografija: © by Serler Roh
Fotografija: © by Serler Roh
Fotografija: © by Serler Roh
Fotografija: © by Serler Roh
Fotografija: © by Serler Roh
Fotografija: © by Serler Roh