Zgornji del skalnega okolja blizu obale. Prilagojeni so na življenje v razburkani vodi in to v taki meri, da jih dejansko ne najdemo nikjer drugje kot v plitvih vodah skalnega okolja, kjer je voda razburkana. Njihova značilna oblika telesa in dolga hrbtna plavut jim omogoča, da se obdržijo v taki razburkani vodi in jih le ta ne odnese.
Prilagoditev na življenje v takem okolju pa ima za posledico, da so ti ostrižniki slabši plavalci. Njihovo gibanje je nadvse zanimivo, zaradi česar jih tudi imenujemo Tanganjiški klovni. Ker so slabši plavalci pa so načeloma tudi bolj izpostavljeni predatorjem, ampak ker se je le malo predatorjev zmožno obrdžati v teh razburkanih vodah, ti niso njihova največja nevarnost ampak le ta prihaja od zgoraj (ptice). Ker živijo v zelo plitvih vodah so načeloma lažji plen za ptice a se tudi pred njimi dokaj uspešno branijo z barvno kamuflažo saj se lepo zlijejo z okolico in so tako manj opazni. Da nevarnost prej opazijo jim omogočajo tudi oči, ki so postavljene razmeroma visoko na glavi.
Običajna odrasla velikost:
Dosežejo velikost do nekje 9 cm. Samice so za cm ali dva manjše.
Priporočljiva velikost akvarija:
200 L (za uigran par)
Ureditev akvarija:
Na dnu akvarija naj bo droben pesek v kombinaciji s kamni. S pomočjo kamnov izoblikujmo tudi posamezna skrivališča. Pretok filtra naj bo precej velik, da ponazorimo naravne razmere, v kakršnih živi ta ostrižnik.
Kot sostanovalci so zaradi podobnega načina prehranjevanja in okolja v katerem živijo primerni predvsem Tropheusi in Pertrochromisi.
Hrana:
Rastlinojed. Prehranjujejo se v glavnem z algami iz aufwuchsa (največji delež predstavljajo nitaste alge). Te alge ponavadi strgajo iz zgornjega dela manjših skal. Pri tem ko strgajo alge pa pojejo tudi kake manjše nevretenčerje. Vseeno pa je večinski delež prehrane rastlinski. Zanimivo je, da je dolžina črevesja le nekje od 2 do 3 kratnik dolžine njihovega telesa, kar je relativno malo za rastlinojedega ostrižnika (npr. pri Petrochromisih je dolžina črevesja 10 kratnik njihove dolžine).
Razmnoževanje:
Ustonoša. Jajčeca in kasneje mladice nosita oba starša. Med samcem in samico ni vizualnih razlik (razen, da je samica manjša). Ko se par formira ta ostane ponavadi skupaj vse življenje. Teritorij branita oba starša. Drst se zgodi na ravni oz. na rahlo nagnjeni skali. Samica odloži jajčeca in jih pobera v usta, zatem pa še samec spusti spermo, ki jo samica prav tako z usti pobere. Torej so jajčeca oplojena znotraj ust samice. Ta postopek se nadaljuje dokler samica ne odloži in pobere vseh jajčec v usta. Samica nato nosi jajčeca oz. mladice približno 10 do 14 dni (do velikosti nekje 8 do 10 mm), nato pa jih preda samcu, ki jih nosi še nadaljnih 7 do 8 dni. Pred to predajo se zdi, kot da se bo zgodila ponovna drst, saj par odganja stran vsiljivce, saj želi na teritoriju zagotoviti varno predajo mladic. Par ostane skupaj ves čas ko nosi mladice en oz. drugi od staršev. Tisti, ki nosi ne je, drugi pa se normalno prehranjuje. Število mladic je ponavadi nekje do 35. Ko samec mladice izpusti jih več nobeden od staršev ne varuje in jih ignorirata.
Agresivnost:
Znotraj vrste so izjemno agresivni, do drugih vrst pa niso preveč teritorialni. Če želimo imeti v akvariju več kot par rib, je potrebno zaradi agresivnosti zagotoviti precej velik akvarij (več od 500L).
Komentar:
Znotraj rodu Eretmodus poznamo dve vrsti. To sta E. cyanostictus in E. marksmithi, ki je bila prej poznana pod imenom E. sp. 'cyanostictus north' oz. samo E. sp. 'north'. Nekateri priznavajo še tretjo vrsto E. sp. 'ubwari', a Ad Konings je mnenja, da gre le za geografsko varianto vrste E. marksmithi, ki naseljuje območje med lokacijama Uvira in Cape Karamba (je pa ta varianta nekoliko manjša od ostalih - doseže velikost 6 do 7 cm).
E. cyanostictus naseljuje v glavnem južni del jezera. Na skrajnem jugu ob obali Zambije je to celo edini gobi ostrižnik (gobi ostrižnike imenujemo vse ostrižnike iz skupine Eretmodinov). V zgornjih dveh tretjinah južnega dela jezera pa mu delajo družbo vrste iz rodu Spathodus in Tanganicodus. E. marksmithi pa naseljuje severni del jezera. Na manjšem območju okrog otoka Kavala na zahodni obali in območju okrog Mkuyu Point na vzhodni obali pa najdemo ti dve vrsti celo skupaj. Kje najdemo katero od teh dveh vrst je lepo prikazano tudi na spodnjih mapah.
E. cyanostictus se razlikuje od E. marksmithi po tem, da ima srednje široka in bolj okrogla usta. E. marksmithi ima med vsemi Eretmodini najširša usta in bolj kockasta. Bistvena razlika je še v vertikalnih progah. Te so pri E. marksmithi vidne v celoti od spodnjega do zgornjega dela (od tod tudi ime Eretmodus "full bar"), medtem ko te proge pri E. cyanostictus segajo od spodnjega dela pa nekje le do polovice telesa. Na zgornji polovici telesa pa so ponavadi pri E. cyanostictus vidne bleščeče modre pike.
Pri E. cyanostictus ni bistvenih razlik med posameznimi populacijami. Pri E. marksmithi pa sicer obstaja nekaj geografskih variant, a pri nobenih od teh dveh vrst te razlike niso tako velike, kot so to pri nekaterih drugih vrstah.
Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.
Prilagoditev na življenje v takem okolju pa ima za posledico, da so ti ostrižniki slabši plavalci. Njihovo gibanje je nadvse zanimivo, zaradi česar jih tudi imenujemo Tanganjiški klovni. Ker so slabši plavalci pa so načeloma tudi bolj izpostavljeni predatorjem, ampak ker se je le malo predatorjev zmožno obrdžati v teh razburkanih vodah, ti niso njihova največja nevarnost ampak le ta prihaja od zgoraj (ptice). Ker živijo v zelo plitvih vodah so načeloma lažji plen za ptice a se tudi pred njimi dokaj uspešno branijo z barvno kamuflažo saj se lepo zlijejo z okolico in so tako manj opazni. Da nevarnost prej opazijo jim omogočajo tudi oči, ki so postavljene razmeroma visoko na glavi.
Kot sostanovalci so zaradi podobnega načina prehranjevanja in okolja v katerem živijo primerni predvsem Tropheusi in Pertrochromisi.
E. cyanostictus naseljuje v glavnem južni del jezera. Na skrajnem jugu ob obali Zambije je to celo edini gobi ostrižnik (gobi ostrižnike imenujemo vse ostrižnike iz skupine Eretmodinov). V zgornjih dveh tretjinah južnega dela jezera pa mu delajo družbo vrste iz rodu Spathodus in Tanganicodus. E. marksmithi pa naseljuje severni del jezera. Na manjšem območju okrog otoka Kavala na zahodni obali in območju okrog Mkuyu Point na vzhodni obali pa najdemo ti dve vrsti celo skupaj. Kje najdemo katero od teh dveh vrst je lepo prikazano tudi na spodnjih mapah.
E. cyanostictus se razlikuje od E. marksmithi po tem, da ima srednje široka in bolj okrogla usta. E. marksmithi ima med vsemi Eretmodini najširša usta in bolj kockasta. Bistvena razlika je še v vertikalnih progah. Te so pri E. marksmithi vidne v celoti od spodnjega do zgornjega dela (od tod tudi ime Eretmodus "full bar"), medtem ko te proge pri E. cyanostictus segajo od spodnjega dela pa nekje le do polovice telesa. Na zgornji polovici telesa pa so ponavadi pri E. cyanostictus vidne bleščeče modre pike.
Pri E. cyanostictus ni bistvenih razlik med posameznimi populacijami. Pri E. marksmithi pa sicer obstaja nekaj geografskih variant, a pri nobenih od teh dveh vrst te razlike niso tako velike, kot so to pri nekaterih drugih vrstah.
Fotografija: © by M. Kwolek-Mirek
Fotografija: © by isabi.de
Fotografija: © by Januszkiewic Sebastian
Fotografija: © by Januszkiewic Sebastian
Fotografija: © by Joanna Adamska-Maślanka
Fotografija: © by Joanna Adamska-Maślanka