Samci zrastejo do velikosti okrog 20 cm, v akvariju lahko celo do 25 cm, samice so za približno 20% manjše.
Priporočljiva velikost akvarija:
Minimalna velikost akvarija naj bo 500L, priporočljiva pa je 800L.
Ureditev akvarija:
V akvariju naj bo čim več kamnov, ki jih namestimo tako, da ustvarimo posamezna ločena območja z večjimi skupinami kamnov. Med posameznimi gmotami kamnov, pa naj bo kljub temu precej prostora za plavanje. Na dno akvarija damo pesek.
Petrochromisi so izredno agresivni predvsem znotraj svoje vrste, za druge vrste pa se v glavnem ne zmenijo. Zaradi njihove velike znotraj vrstne agresije je zelo pomembno v kakem številu jih naselimo. Posamezne vrste naj bo vsaj 12 do 15, v skupini pa je lahko tudi več samcev. Tako agresija ne bo usmerjena samo proti samicam, ampak večinoma proti ostalim samcem. Manjše skupine enega samca in nekaj samic niso priporočljive, saj bo dominanten samec hitro izčrpal samice, ki zaradi tega poginejo.
Ustrezni sostanovalci so predvsem ostali Petrochromisi. Tropheusi kljub istemu načinu prehranjevanja za družbo Petrochromisom niso najprimernejši, saj so Petrochromisi znani po izjemnem apetitu in bi Tropheusi skupaj z Petrochromisi lahko zaužili preveč hrane, kar bi pri Tropheusih hitro povzročilo naihnjenost (bloat). Petrochromisi pa so kljub izredno dolgo prebavnemu traktu precej odpornejši na napihnjenost kot Tropheusi.
Glede na to, da je količina hrane, ki jo zaužijejo Petrochromisi precejšnja, je posledično tudi precej odpadkov, zaradi česar je zelo pomembno, da zagotovimo v akvariju s Petrochromisi zelo dobro filtracijo.
Hrana:
Rastlinojed. Petrochromisi so znani po izjemnen apetitu. V naravi se hranijo v glavnem z algami, ki jih strgajo s kamnov. V akvariju pa jim zagotovimo predvsem hrano z veliko vsebnostjo spiruline (lističe, pelete,...).
Razmnoževanje:
So tipične ustonoše. Samec zvabi samico na svoj teritorij, kjer samica začne odlagati jajčeca, ki jih takoj zatem pobira v usta. Ko ima v ustih vsa jajčeca, poizkuša pobrati še lažne ikre na podrepni plavuti samca, pri tem pa samec spusti spermo, ki jo samica sprejme v usta. Do oploditve torej pride znotraj ust samice. Mladic ni veliko, v naravi ponavadi le okoli 15, v akvariju pa ponavadi okoli 30. Nekje po 30 dneh samica izpusti mladice, ki so že precej velike in so sposobne same preživeti. Zanimivo je, da se samica ves čas, ko nosi mladice, normalno prehranjuje, kar pri večini ostalih ustonošah ni običajno.
Agresivnost:
Petrochromisi so izjemno agresivni ostrižniki predvsem znotraj svoje vrste (samci in samice). Zato jih je priporočljivo naseliti v večjih skupinah, da se agresija porazdeli. Do drugih vrst v akvariju svoje agresije ne izkazujejo tako zelo, branijo pa samci svoje teritorije.
Komentar:
Petrochromis ephippium so eni izmed večjih Petrochromisov. V preteklosti jih je večina raziskovalcev smatrala za isto vrsto kot P. trewavasae, a temu nasprotuje dejstvo, da je obe vrsti Ad Konings našel skupaj na isti lokaciji (Kapampa). P. ephippium najdemo skoraj okrog celotnega jezera, P. trewavasae pa južno od lokacije Kapampa v državi Congo in pa do lokacije Chimba v Zambiji. Za vrsto P. ephippium je značilno rumeno oz. bel obarvan hrbni del – sedlo (ephippium v latinšćini pomeni sedlo in od tod tudi ime tega Petrochromisa). Najbolj znana varianta tega Petrochromisa je poznana pod imenom »Moshi Yellow«, ki je v celoti rumena in jo najdemo predvsem v osrednjem delu jezera, v Tanzaniji (glej mapo spodaj). »Moshi Yellow« varianta se je v preteklosti celo smatrala kot svoja vrsta P. sp. 'moshi yellow' a sedaj velja, da gre le za barvno varianto vrste P. ephippium. Tako je možno namreč na določenih lokaciji (npr. Mabilibili) najti skupaj tudi obe barvni varianti, celotno rumeno in tako, ki ima rumen samo zgornji del (sedlo). Zanimivo je tudi, da barva sedla okrog jezera kar precej variira med belo in rumeno (mapa spodaj).
Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.
Petrochromisi so izredno agresivni predvsem znotraj svoje vrste, za druge vrste pa se v glavnem ne zmenijo. Zaradi njihove velike znotraj vrstne agresije je zelo pomembno v kakem številu jih naselimo. Posamezne vrste naj bo vsaj 12 do 15, v skupini pa je lahko tudi več samcev. Tako agresija ne bo usmerjena samo proti samicam, ampak večinoma proti ostalim samcem. Manjše skupine enega samca in nekaj samic niso priporočljive, saj bo dominanten samec hitro izčrpal samice, ki zaradi tega poginejo.
Ustrezni sostanovalci so predvsem ostali Petrochromisi. Tropheusi kljub istemu načinu prehranjevanja za družbo Petrochromisom niso najprimernejši, saj so Petrochromisi znani po izjemnem apetitu in bi Tropheusi skupaj z Petrochromisi lahko zaužili preveč hrane, kar bi pri Tropheusih hitro povzročilo naihnjenost (bloat). Petrochromisi pa so kljub izredno dolgo prebavnemu traktu precej odpornejši na napihnjenost kot Tropheusi.
Glede na to, da je količina hrane, ki jo zaužijejo Petrochromisi precejšnja, je posledično tudi precej odpadkov, zaradi česar je zelo pomembno, da zagotovimo v akvariju s Petrochromisi zelo dobro filtracijo.
Fotografija: © by Pam Chin