Ponavadi živi v okoljih, kjer so polžje hišice zelo redke oz. leži le tu pa tam kaka hišica na peščenem oz. blatnem dnu jezera. Ponavadi naseljujejo območja globja od 5 m, najdemo pa jih lahko vse do globin 40 m.
Le redko jih najdemo tudi na območju s številnimi polžjimi hišicami. V takem okolju jih najdemo npr. na otoku Karilani. Zanimivo je, da si na tem področju s številnimi polžjimi hišicami (Karilani) samec in samica ne delita eno in isto hišico kot drugje, ampak imata vsak svojo.
Običajna odrasla velikost:
Samci zrastejo do največ 5 cm, samice pa le redko presežejo velikost 4 cm. Tudi v akvariju ta vrsta redko zraste več kakor pa v jezeru.
Razlika med spoloma:
Dokler niso odrasli je spol po videzu težko ločiti, razen da so samci v vseh fazah razvoja malenkost večji od samic. Pri odraslih ostrižnikih te vrste, pa imajo samice (nekaterih populacij) svetlo rumen oz. zlato rumen trebuh in jih je tako enostavno ločiti od samcev.
Priporočljiva velikost akvarija:
60 L
Ureditev akvarija:
Akvarij je potrebno urediti tako, da je na tleh debelejši sloj drobnega peska, ker te ribe zelo rade prekovajo pesek. Na pesku pa naj bo nekaj polžjih hišic (za vsak par vsaj ena), ki jih brevisi uporabljajo za svoj dom, skrivanje in razmnoževanje. Namesto polžjih hišic Tanganjiškega polža Neothauma lahko uporabimo tudi polžje hišice naših polžev.
Naselimo jih v parih. V primeru večjega akvarija je lahko parov tudi več, a mora imeti vsak par dovolj prostora okrog svoje hišice. So primerni ostrižniki za skupinski akvarij, kljub svoji majhnosti pa bodo zavzeto branili prostor (teritorij) okoli svoje hišice. Zaradi majhne velikosti pa jih ne smemo naseliti skupaj z večjimi predatorji, saj bi jih ti lahko hitro imeli za živo hrano.
Hrana:
Mesojed. V glavnem se prehranjujejo z zooplanktonom na način, da 10 do 20 cm nad hišico čakajo, da priplava zooplankton mimo.
V akvariju jim ponudimo razno živo in zmrznjeno hrano kot je Cyclops, Artemia, Daphnia in druge manjše nevretenčarje.
Razmnoževanje:
Neolamprologus brevis je monogamen ostrižnik, kar pomeni, da živijo v parih. Samec ostane z samico vsaj tako dolgo, da mladice splavajo, po tem se pa zna zgoditi, da samico tudi zapusti. Življenje v parih je verjetno logična posledica tega, da živita samec in samica v isti polžji hišici (ponavadi je to hišica polža Neothauma).
Po drsti včasih živi cela družina skupaj v hišici, pri čemer so mladice najbolj v notranjosti, za mladicami je samica, najbolj zunaj pa je samec. Velikokrat pa se zgodi tudi, da samica same varuje mladice, samec pa družino zapusti in si poišče drugo samico za parjenje ali pa se preseli v samostojno hišico.
Število mladic je ponavadi med 15 in 25. Mladice zapustijo hišico staršev zelo zgodaj in sicer nekje teden ali dva po tistem, ko splavajo in si poiščejo svoje hišice.
Agresivnost:
So mirni ostrižniki, a zelo zavzeto branijo teritorij okrog svoje polžje hišice.
Komentar:
Pri tej vrsti je zanimivo, da isto polžjo hišico uporabljata samec in samica in je edina znana polžarka, ki živi na tak načiL. Za razliko od večine drugih polžark, ki živijo v haremu, le ta živi v parih, kar je nekako logična posledica tega, da si samica in samec delita isto hišico. Zaradi tega načina življenja jih velikokrat najdemo na področjih, kjer je zelo malo polžjih hišic in druge polžarke tam sploh ne živijo. Ob nevarnosti prva zbeži v hišico manjša od obeh, torej samica in nato ji sledi samec.
Neolamprologus brevis najdemo na različnih področjih okrog celotnega jezera.
Neoamprologus brevis je precej podoben vrsti Neolamprologus calliurus, s tem, da slednji zrastejo večji in imajo rep v obliki polmeseca, medtem ko imajo N. brevisi, zaokrožen rep. Razlika je tudi v načinu življenja, saj N. brevisi živijo v parih, N. calliurus pa v haremu.
Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.
Le redko jih najdemo tudi na območju s številnimi polžjimi hišicami. V takem okolju jih najdemo npr. na otoku Karilani. Zanimivo je, da si na tem področju s številnimi polžjimi hišicami (Karilani) samec in samica ne delita eno in isto hišico kot drugje, ampak imata vsak svojo.
Naselimo jih v parih. V primeru večjega akvarija je lahko parov tudi več, a mora imeti vsak par dovolj prostora okrog svoje hišice. So primerni ostrižniki za skupinski akvarij, kljub svoji majhnosti pa bodo zavzeto branili prostor (teritorij) okoli svoje hišice. Zaradi majhne velikosti pa jih ne smemo naseliti skupaj z večjimi predatorji, saj bi jih ti lahko hitro imeli za živo hrano.
V akvariju jim ponudimo razno živo in zmrznjeno hrano kot je Cyclops, Artemia, Daphnia in druge manjše nevretenčarje.
Po drsti včasih živi cela družina skupaj v hišici, pri čemer so mladice najbolj v notranjosti, za mladicami je samica, najbolj zunaj pa je samec. Velikokrat pa se zgodi tudi, da samica same varuje mladice, samec pa družino zapusti in si poišče drugo samico za parjenje ali pa se preseli v samostojno hišico.
Število mladic je ponavadi med 15 in 25. Mladice zapustijo hišico staršev zelo zgodaj in sicer nekje teden ali dva po tistem, ko splavajo in si poiščejo svoje hišice.
Neolamprologus brevis najdemo na različnih področjih okrog celotnega jezera.
Neoamprologus brevis je precej podoben vrsti Neolamprologus calliurus, s tem, da slednji zrastejo večji in imajo rep v obliki polmeseca, medtem ko imajo N. brevisi, zaokrožen rep. Razlika je tudi v načinu življenja, saj N. brevisi živijo v parih, N. calliurus pa v haremu.
Fotografija: © by Evert van Ammelrooy
Fotografija: © by Evert van Ammelrooy
Fotografija: © by Evert van Ammelrooy
Fotografija: © by David Breuers
Fotografija: © by Iwan Nawi Tóth
Fotografija: © by Iwan Nawi Tóth
Fotografija: © by Iwan Nawi Tóth
Fotografija: © by Iwan Nawi Tóth