Za Tropheuse je priporočljiv akvarij dolžine vsaj 150 cm in volumna 400 litrov. Na dnu akvarija naj bo droben pesek. Da zagotovimo dovolj skrivališč za preganjane ostrižnike, pa namestimo v akvariju precejšnje število kamnov. Priporočljivo je, da s pomočjo kamnov ustvarimo v akvariju vsaj eno ali pa nekaj vizualnih pregrad. Rastlin v naravnem okolju Tropheusov ni, zato jih tudi v akvariju ne rabimo. V kolikor jih vseeno želimo imeti iz estetskih razlogov in pa zaradi tega, ker nam lahko malenkost pomagajo pri vzdrževanju kvalitete vode, izberimo take z bolj trdimi listi (Vallisnerio, Anubije, Ceratophyllum,...). Take bodo načeloma Tropheusi pustili na miru .
Za Tropheuse je tudi bistvenega pomena kemizem vode. Ph naj bo obvezno nad 7.5 (od 7.5 do 9.5). Temperatura pa konstantno med 25 in 27°C. Temperatura naj nikoli ne preseže 29°C saj bi to lahko bilo usodno za Tropheuse. Višja temperatura namreč dvigne potrebo po kisiku, obenem pa se tudi zmanjša vsebnost kisika v vodi. Voda v jezeru je v zgornjih 40 m zelo čista in bogata s kisikom. Zato tudi v akvariju zagotovimo, da bo vsebnost kisika velika. To zagotovimo z zračnimi črpalkami, iztoki iz filtrov usmerjeni v vodno gladino ali pa s pomočjo tokovnih črpalk usmerjenih v površino vode, ki še dodatno pomagajo pri valovanju vodne gladine. Tropheusi so tudi zelo občutljivi na prisotnost amonijaka, nitritov in nitratov v vodi, zato je pomembno, da je filter dovolj zmogljiv in dobro biološko utečen. Amonijak in nitrit namreč povzročita takojšnjo zastrupitev. Povišani nitrati pa vodijo v počasno poslabšanje zdravja. Zato so pomembne redne tedenske 30 do 50% menjave vode. Voda, ki jo menjujemo pa naj bo prav tako bogata s kisikom.
Naselitev:
V akvariju je praktično nemogoče ponazoriti naravno okolje Tropheusov, saj bi zato rabili enormno velik akvarij. V naravi je večina odraslih Tropheusov teritorialnih in tako tudi v akvariju eden oz. nekaj teritorialnih samcev zavzame svoj prostor (teritorij), za preostale samce in samice pa zmanjka prostora. Glede na to, da je hrane v akvariju več kot v naravi, pa so ostali neteritorialni Tropheusi nekako umirili težnjo po tem, da bi vsak imel svoj teritorij za hranjenje.
Najbolj priporočljivo je Tropheuse naseliti v relativno velikih skupinah (od 15 do 25). V taki skupini ni nujno, da sta samo eden ali dva samca (lahko jih je tudi več). Naj pa bodo vseeno na enega samca vsaj 3 do 4 samice. Bo pa v taki skupini najverjetneje samo eden samec dominanten in si bo lastil določen prostor (teritorij) v akvariju in le ta samec se bo tudi drstil.
V skupinskem akvariju lahko imamo načeloma tudi malenkost manjše skupine. Ustrezni sostanovalci v takem skupinskem akvariju so predvsem ostali rastlinojedi Tanganjiški ostrižniki, kot so npr. manjši Petrochromisi, Gobi ostrižniki (Eretmodusi, Tanganicodusi in Spathodusi) in pa ostrižniki iz vrst Simochromis.
V akvariju nikoli ne naselimo skupaj istih vrst Tropheusov različnih geografskih variant (npr. dve vrsti T. moorii), ker bo tako možnost križanja precej velika. Lahko pa naselimo skupaj različne vrste Tropheusov. Najboljše, da izberemo take, ki tudi v naravi živijo skupaj na istih lokacijah. Npr. načeloma lahko naselimo skupaj T. duboisi s katero koli drugo vrsto Tropheusov, čeprav pa zna konkretno pri tej vrsti nastati problem, ker so manj agresivni od ostalih vrst Tropheusov in jih je spet zaradi tega boljše naseliti v samostojni akvarij.
Pri naselitvi Tropheusov je najboljše, da v začetku naselimo večjo skupino mladičev in se tako teritoriji določijo postopoma skozi odraščanje. Pri naselitvi odraslih Tropheusov zna biti "vojna" za teritorije zelo krvava. Zelo težavno je tudi dodajanje kakršnih koli Tropheusov v skupino, kjer so se že izoblikovali teritoriji.
Hrana:
Rastlinojed. V jezeru se Tropheusi hranijo z nitastimi algami iz aufwuchsa. V akvariju sicer nekaj teh alg lahko zraste po kamnih, ampak verjetno ne dovolj, da bi to predstavljalo njihovo večinsko prehrano. Kot aternativa je v akvariju za Tropheuse najboljša prehrana lističi z dovolj veliko vsebnostjo spiruline. Občasno lahko ponudimo tudi hrano kot je Daphnia, Cyclops in Mysis. Nekaj od te hrane zaužijejo namreč tudi pri strgaju alg iz aufwuchsa v jezeru. Strogo pa se izogibajmo visoko proteinske hrane, saj je lahko ta za Tropheuse usodna. Imajo namreč zelo dolg prebavni trakt, ki je prilagojen prehrani z malo vsebnostjo proteinov. Visoko proteinska hrana pa lahko hitro vodi k bolezni znani kot napihnjenost (bloat), na katero so zelo občutljivi. Odrasle ostrižnike hranimo le enkrat na dan in sicer le toliko, kolikor lahko pojejo v dveh minutah (v tem času namreč pojedo toliko ali pa še več, kot v jezeru cel dan). Načeloma jih lahko hranimo tudi večkrat na dan, ampak potem to količino hrano namenjeno za en obrok, ustrezno razdelimo na porcije.
Razmnoževanje:
So tipične ustonoše. Tropheusi se začnejo drstiti ponavadi ko dosežejo starost 12 mesecev (nekateri sicer lahko tudi precej kasneje). Drst se začne s preganjanjem samice s strani dominantega samca. V jezeru se namreč parjenje začne s tem, da samica pride na teritorij samca in se začne tam hraniti. Ker pa je v akvariju teritorij samca ponavadi kar celoten akvarij, dominanten samec preganja samice ves čas (zaradi prisotnosti samic na njegovem teritoriju) tudi če te še niso spolno zrele. Zato je pomembno, da imamo v akvariju dovolj skrivališč in vizualnih pregrad, da se lahko samice po potrebi umaknejo.
Samica, ki je spolno zrela ponavadi odgovori na snubljenje samca (tresenje) in mu sledi na njegov teritorij. Drst se ponavadi zgodi na najmirnejšem delu samčevega teritorija, ponavadi na rahlo nagnjenem območju. Preden začne samica z odlaganjem jajčec se nagne na eno stran s trebuhom proti samcu in se začne sunkovito tresti. Ko odloži eno jajčece se sunkovito iztegne in pobere jajčece v usta. V tem času in tudi po tem, ko samica že ima jajčece v ustih, pa jih samec oplodi. Ta postopek se nato ponavlja, dokler niso oplojena vsa jajčeca.
Jajčeca so razmeroma velika (od 5 do 7 mm) zato jih je temu ustrezno manj (okrog 6 do 16). Samica nosi mladice v povprečju od 24-26 dni. Po tem času začne samica mladice počasi spuščat. Varuje jih ponavadi še nekaj dni po tem, ko jih spusti. Samec pri varovanju mladic nima nobene vloge in ponavadi samico spodi s svojega teritorija že takoj po drsti.
Za razliko od večine ustonoš (npr. Malawi mbun) se samice Tropheusov tudi v času nošenja mladic prehranjujejo. So pa ugotovili, da samice nekaterih vrst sicer sprejmejo hrano, ampak je ne požrejo (z njo se hranijo samo mladice). Medtem, ko so spet pri drugih vrstah Tropheusov odkrili, da se tudi samice v času nošenja mladic normalno prehranjujejo skupaj z mladicami.
Agresivnost:
Pri Tropheusih imajo za razliko od večine Haplochromisov v jezeru tudi samice svoje teritorije (za hranjenje). So pa teritoriji samcev ponavadi 1x do 2x večji od teritorijev samic. V akvariju zaradi že zgoraj omenjenga vzroka (omejen prostor) teritorije poseduje samo nekaj ali pa le en dominanten samec. Iz tega teritorija podijo vse ostale ostrižnike. So pa zelo agresivni predvsem znotraj svoje vrste, do drugih vrst v akvariju pa svoje agresije ne izkazujejo tako zelo. Zaradi te velike znotraj vrstne agresije jih je priporočljivo naseliti v večjih skupinah, da se agresija porazdeli med več posameznikov.
Komentar:
Prvotno so vse geografske variante, ki jih sedaj African Diving imenujejo T. sp. 'limespot', bile razvrščene med vrsto T. moorii, ki jo je opisal Boulenger že leta 1898 na podlagi primerkov iz južnega dela jezera v Zambiji. Tako je tudi Poll leta 1956 Tropheuse iz okolice Tembwe Bay in Mwerazi razvrstil med T. moorii, čeprav je obstajala razlika v številu bodic na podrepni plavuti, ki naj bi bila pomembna lastnost pri identifikaciji različnih vrst Tropheusov. Ti Tropheusi so namreč imeli 5 bodic na podrepni plavuti, T. moorii pa imajo 6 bodic. Brichard, ki je v juniju 1984 odkril med lokacijama Moba in Kapampa v državi Congo še nekaj novih populacij, pa je bil prepričan, da gre za drugo linijo Tropheusov, ki je različna od T. moorii po številu bodic podrepne plavuti in obarvanosti. Torej je razvrstitev med T. moorii najverjetneje napačna in jih tukaj obravnavamo kot drugo vrsto T. sp. 'limespot' (African Diving). S tem se strinja tudi Ad Konings (2013), ki je te geografske variante Tropheusov med lokacijama Moba in Kiku prej prav tako razvrščal med T. moorii, sedaj pa jih uvršča med vrsto T. sp. 'maculatus'. T. sp. 'maculatus' in T. sp. 'limespot' sta torej le dve različni imeni za Tropheuse med lokacijama Moba in Kiku v Tanzaniji. African Diving sicer omenjajo območje med Moba in Kapampa, ki je nekoli severneje od Kiku. A Ad Konings (2015) pravi, da je manjše število T. sp. 'maculatus' možno najti tudi južneje od lokacije Kapampa, in sicer vse do lokacije Kiku, kjer so sicer večinski Tropheusi iz vrste T. sp. 'red'.
Čeprav dokumentacija Bricharda zajema samo primerke iz obale Conga, pa so pri African Diving mnenja, da se Tropheusi, ki jih najdemo v Tanzaniji med lokacijama Lyamembe in Kalya bistveno ne razlikujejo od tistih v državi Congo in jih prav tako razvršajo med vrsto T. sp. 'limespot'. Ad Konings v svoji zadnji knjigi (2015) te iste geografske variante Tropheusov v Tanzaniji uvršča med vrsto T. moorii (varianta 20. Kalya, Lyamembe & Mabilibili). .
V Congu najdemo tako dve različni varianti vrste T. sp. 'limespot' (T. sp. 'maculatus'), in sicer 'Murago' in 'Kapampa'.
- Prvo varianto 'Murago' najdemo med lokacijama Mulunguzi in Tembwe (Deux). Za varianto med Mulunguzi in Mufazi River so značilne večje pike po obrazu. Pike po obrazu so prisotne tudi pri populacijah na lokaciji Lusingu, Kikoti in Tembwe (Deux), so pa precej manjše. Zanimivo, da populacija na lokaciji Kanoni, ki je med Mulunguzi in Lusingu pik po obrazu nima in je tako precej podobna drugi varianti Kapampa, s tem da nima rumene pege na telesu.
V akvaristiki se iz te variante pogosto pojavlja Tropheus imenovan 'Murago Moba', ki pa najverjetneje izhaja iz lokacije Mulunguzi, saj je to prva lokacije južno od Mobe, kjer so prisotni Tropheusi. Okrog mesta Moba je namreč peščena obala in Tropheusov ni.
Variante 'Murago' iz Conga so drugače precej podobne varianti T. moorii 'Murago Tanzania' iz nasprotne strani obale.
- Za drugo varianto (Kapampa), ki naseljuje področje med Zongwe in Kiku je značilna rumena pega na telesu, ki je na zgornjem delu telesa in se tako razlikuje od variant T. moorii, ki imajo prav tako rumeno pego, a na spodnji strani telesa. Ta varianta je zelo podobna T. sp. 'limespot' iz Tanzanije, ki jo najdemo med lokacijama Lyamembe in Kalya.
- V Tanzaniji med Lyamembe in Kalya najdemo torej tretjo varianto T. sp. 'limespot', ki je zelo podobna varianti 'Kapampa' iz Conga in ima prav tako rumeno pego na telesu. Je pa zanimivo, da so pri African Diving napravili analizo primerkov iz lokacije Kalya in je 2/3 primerkov imelo 5 bodic na podrepni plavuti, ostali pa 4 ali 6 bodic, kar nakazuje na hibridizacijo v davni preteklosti. Ostaja pa 6 bodic misterija, saj v bližini ni nobene vrste Tropheusov z toliko bodicami. 4 bodice pa ima vrsta T. annectens, ki si deli habitat z T. sp. 'limespot' na tem območju. Na manjšem območju med Mabilibili Bay in Lyamembe Bay pa si T. sp. 'limespot' deli habitat še z eno vrsto Tropheusov, ki jih African Diving imenujejo T. sp. ' Doubleblot' oz. po Ad Koningsu je to varianta 11. Bullu Point, Luagala Point Siyeswe, Lumbye & Mabilibili vrste T. sp. 'black'. Na tem območju med Mabilibili Bay in Lyamembe Bay lahko najdemo številne hibride med tema vrstama (T. sp. 'limespot' in T. sp. ' Doubleblot'). Eni zmed najbolj znanih hibridov iz tega območja so v akvaristiki poznani pod imenom 'Red belly'. Tole ime se je torej 'prijelo' v akvaristiki za te hibride, pri African Diving pa trdijo, da je T. sp. 'Red belly' pravzaprav druga vrsta in ne izhaja iz območja med Mabilibili Bay in Lyamembe Bay in te hibride imenujejo 'Red blotch' (skrivnost o pravem T. sp. 'Red belly' pa zaenkrat še čuvajo za sebe). 'Red blotch' pa ni edini hibrid tega območja, saj so pri African Diving identificirali in fotografirali na tem območju še 40 drugih različnih barvnih variant. Enega izmed zanimivejših hibridov so poimenovali Tropheus 'Zadeni'. Slike vseh hibridov tega območja pa si lahko ogledate v 17. številki revije Tanganika Magazyn.
Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.
Za Tropheuse je tudi bistvenega pomena kemizem vode. Ph naj bo obvezno nad 7.5 (od 7.5 do 9.5). Temperatura pa konstantno med 25 in 27°C. Temperatura naj nikoli ne preseže 29°C saj bi to lahko bilo usodno za Tropheuse. Višja temperatura namreč dvigne potrebo po kisiku, obenem pa se tudi zmanjša vsebnost kisika v vodi. Voda v jezeru je v zgornjih 40 m zelo čista in bogata s kisikom. Zato tudi v akvariju zagotovimo, da bo vsebnost kisika velika. To zagotovimo z zračnimi črpalkami, iztoki iz filtrov usmerjeni v vodno gladino ali pa s pomočjo tokovnih črpalk usmerjenih v površino vode, ki še dodatno pomagajo pri valovanju vodne gladine. Tropheusi so tudi zelo občutljivi na prisotnost amonijaka, nitritov in nitratov v vodi, zato je pomembno, da je filter dovolj zmogljiv in dobro biološko utečen. Amonijak in nitrit namreč povzročita takojšnjo zastrupitev. Povišani nitrati pa vodijo v počasno poslabšanje zdravja. Zato so pomembne redne tedenske 30 do 50% menjave vode. Voda, ki jo menjujemo pa naj bo prav tako bogata s kisikom.
Najbolj priporočljivo je Tropheuse naseliti v relativno velikih skupinah (od 15 do 25). V taki skupini ni nujno, da sta samo eden ali dva samca (lahko jih je tudi več). Naj pa bodo vseeno na enega samca vsaj 3 do 4 samice. Bo pa v taki skupini najverjetneje samo eden samec dominanten in si bo lastil določen prostor (teritorij) v akvariju in le ta samec se bo tudi drstil.
V skupinskem akvariju lahko imamo načeloma tudi malenkost manjše skupine. Ustrezni sostanovalci v takem skupinskem akvariju so predvsem ostali rastlinojedi Tanganjiški ostrižniki, kot so npr. manjši Petrochromisi, Gobi ostrižniki (Eretmodusi, Tanganicodusi in Spathodusi) in pa ostrižniki iz vrst Simochromis.
V akvariju nikoli ne naselimo skupaj istih vrst Tropheusov različnih geografskih variant (npr. dve vrsti T. moorii), ker bo tako možnost križanja precej velika. Lahko pa naselimo skupaj različne vrste Tropheusov. Najboljše, da izberemo take, ki tudi v naravi živijo skupaj na istih lokacijah. Npr. načeloma lahko naselimo skupaj T. duboisi s katero koli drugo vrsto Tropheusov, čeprav pa zna konkretno pri tej vrsti nastati problem, ker so manj agresivni od ostalih vrst Tropheusov in jih je spet zaradi tega boljše naseliti v samostojni akvarij.
Pri naselitvi Tropheusov je najboljše, da v začetku naselimo večjo skupino mladičev in se tako teritoriji določijo postopoma skozi odraščanje. Pri naselitvi odraslih Tropheusov zna biti "vojna" za teritorije zelo krvava. Zelo težavno je tudi dodajanje kakršnih koli Tropheusov v skupino, kjer so se že izoblikovali teritoriji.
Samica, ki je spolno zrela ponavadi odgovori na snubljenje samca (tresenje) in mu sledi na njegov teritorij. Drst se ponavadi zgodi na najmirnejšem delu samčevega teritorija, ponavadi na rahlo nagnjenem območju. Preden začne samica z odlaganjem jajčec se nagne na eno stran s trebuhom proti samcu in se začne sunkovito tresti. Ko odloži eno jajčece se sunkovito iztegne in pobere jajčece v usta. V tem času in tudi po tem, ko samica že ima jajčece v ustih, pa jih samec oplodi. Ta postopek se nato ponavlja, dokler niso oplojena vsa jajčeca.
Jajčeca so razmeroma velika (od 5 do 7 mm) zato jih je temu ustrezno manj (okrog 6 do 16). Samica nosi mladice v povprečju od 24-26 dni. Po tem času začne samica mladice počasi spuščat. Varuje jih ponavadi še nekaj dni po tem, ko jih spusti. Samec pri varovanju mladic nima nobene vloge in ponavadi samico spodi s svojega teritorija že takoj po drsti.
Za razliko od večine ustonoš (npr. Malawi mbun) se samice Tropheusov tudi v času nošenja mladic prehranjujejo. So pa ugotovili, da samice nekaterih vrst sicer sprejmejo hrano, ampak je ne požrejo (z njo se hranijo samo mladice). Medtem, ko so spet pri drugih vrstah Tropheusov odkrili, da se tudi samice v času nošenja mladic normalno prehranjujejo skupaj z mladicami.
V akvariju zaradi že zgoraj omenjenga vzroka (omejen prostor) teritorije poseduje samo nekaj ali pa le en dominanten samec. Iz tega teritorija podijo vse ostale ostrižnike. So pa zelo agresivni predvsem znotraj svoje vrste, do drugih vrst v akvariju pa svoje agresije ne izkazujejo tako zelo. Zaradi te velike znotraj vrstne agresije jih je priporočljivo naseliti v večjih skupinah, da se agresija porazdeli med več posameznikov.
Čeprav dokumentacija Bricharda zajema samo primerke iz obale Conga, pa so pri African Diving mnenja, da se Tropheusi, ki jih najdemo v Tanzaniji med lokacijama Lyamembe in Kalya bistveno ne razlikujejo od tistih v državi Congo in jih prav tako razvršajo med vrsto T. sp. 'limespot'. Ad Konings v svoji zadnji knjigi (2015) te iste geografske variante Tropheusov v Tanzaniji uvršča med vrsto T. moorii (varianta 20. Kalya, Lyamembe & Mabilibili). .
V Congu najdemo tako dve različni varianti vrste T. sp. 'limespot' (T. sp. 'maculatus'), in sicer 'Murago' in 'Kapampa'.
- Prvo varianto 'Murago' najdemo med lokacijama Mulunguzi in Tembwe (Deux). Za varianto med Mulunguzi in Mufazi River so značilne večje pike po obrazu. Pike po obrazu so prisotne tudi pri populacijah na lokaciji Lusingu, Kikoti in Tembwe (Deux), so pa precej manjše. Zanimivo, da populacija na lokaciji Kanoni, ki je med Mulunguzi in Lusingu pik po obrazu nima in je tako precej podobna drugi varianti Kapampa, s tem da nima rumene pege na telesu.
V akvaristiki se iz te variante pogosto pojavlja Tropheus imenovan 'Murago Moba', ki pa najverjetneje izhaja iz lokacije Mulunguzi, saj je to prva lokacije južno od Mobe, kjer so prisotni Tropheusi. Okrog mesta Moba je namreč peščena obala in Tropheusov ni.
Variante 'Murago' iz Conga so drugače precej podobne varianti T. moorii 'Murago Tanzania' iz nasprotne strani obale.
- Za drugo varianto (Kapampa), ki naseljuje področje med Zongwe in Kiku je značilna rumena pega na telesu, ki je na zgornjem delu telesa in se tako razlikuje od variant T. moorii, ki imajo prav tako rumeno pego, a na spodnji strani telesa. Ta varianta je zelo podobna T. sp. 'limespot' iz Tanzanije, ki jo najdemo med lokacijama Lyamembe in Kalya.
- V Tanzaniji med Lyamembe in Kalya najdemo torej tretjo varianto T. sp. 'limespot', ki je zelo podobna varianti 'Kapampa' iz Conga in ima prav tako rumeno pego na telesu. Je pa zanimivo, da so pri African Diving napravili analizo primerkov iz lokacije Kalya in je 2/3 primerkov imelo 5 bodic na podrepni plavuti, ostali pa 4 ali 6 bodic, kar nakazuje na hibridizacijo v davni preteklosti. Ostaja pa 6 bodic misterija, saj v bližini ni nobene vrste Tropheusov z toliko bodicami. 4 bodice pa ima vrsta T. annectens, ki si deli habitat z T. sp. 'limespot' na tem območju. Na manjšem območju med Mabilibili Bay in Lyamembe Bay pa si T. sp. 'limespot' deli habitat še z eno vrsto Tropheusov, ki jih African Diving imenujejo T. sp. ' Doubleblot' oz. po Ad Koningsu je to varianta 11. Bullu Point, Luagala Point Siyeswe, Lumbye & Mabilibili vrste T. sp. 'black'. Na tem območju med Mabilibili Bay in Lyamembe Bay lahko najdemo številne hibride med tema vrstama (T. sp. 'limespot' in T. sp. ' Doubleblot'). Eni zmed najbolj znanih hibridov iz tega območja so v akvaristiki poznani pod imenom 'Red belly'. Tole ime se je torej 'prijelo' v akvaristiki za te hibride, pri African Diving pa trdijo, da je T. sp. 'Red belly' pravzaprav druga vrsta in ne izhaja iz območja med Mabilibili Bay in Lyamembe Bay in te hibride imenujejo 'Red blotch' (skrivnost o pravem T. sp. 'Red belly' pa zaenkrat še čuvajo za sebe). 'Red blotch' pa ni edini hibrid tega območja, saj so pri African Diving identificirali in fotografirali na tem območju še 40 drugih različnih barvnih variant. Enega izmed zanimivejših hibridov so poimenovali Tropheus 'Zadeni'. Slike vseh hibridov tega območja pa si lahko ogledate v 17. številki revije Tanganika Magazyn.
Fotografija: © by African Diving Ltd
Fotografija: © by Ad Konings
Fotografija: © by Adrian Indermaur