Skalno okolje. V teh skalnih okoljih naseljujejo običajno večje globine (ponavadi nad 20 m).
Običajna odrasla velikost:
Zrastejo do velikosti okrog 9 cm. V akvariju lahko tudi kak centimeter več.
Razlika med spoloma:
Samci so večji od samic, drugače pa se vizualno ne ločijo med sabo.
Priporočljiva velikost akvarija:
300 L
Ureditev akvarija:
V akvaristiki je to za razliko od N. leleupi, N. longior in N.cylindricus precej redkejša vrsta. So namreč precej šibki pri branjenju teritorija proti močnejšim, večjim in agresivnejšim vrstam, vseeno pa so zelo agresivni znotraj svoje vrste (tudi samci do svojih samic). Zaradi tega je kljub temu, da gre za manjšo vrsto, za njih potrebno zagotoviti precej velik akvarij (priporočljiv je akvarij volumna vsaj 300 L).
V akvarij namestimo dovolj kamnov, ki jih postavimo tako, da ustvarimo čim več jam in prehodov. Ne imejmo te vrste skupaj z ostalimi agresivnimi Lamprologini.
Hrana:
Mesojed. Prehranjuje se z raznimi nevretenčarji, ki jih pobira iz razpok med jamami ali pa iz bioprerasta (aufwuchsa). Zanimivo je, da se večina primerkov večjih od 5 cm prehranjuje na teritoriju vrste Variabilichromis moorii, ki je eden izmed redkih rastlinojedih lamprologinov. Manjših primerkov od 5 cm pa na njegovem teritoriju ni. Najverjetneje je to povezano z obarvanostjo, saj so mlajši primerki vrste N. mustax sivi, ki jih V. moorii ne tolerira na svojem območju. Ko vrsta N. mustax odraste pa pri nekaterih populacijah (ne vseh) postanejo rumene barve, ki pa jih V. moorii tolerira (populacije, ki ne dobijo rumene barve, pa jih prav tako ne tolerira).
Razmnoževanje:
Razmnoževanje pri tej vrsti v akvariju je precej težavnejše kot pri vrstah N. leleupi, N. longior in N.cylindricus. Jajčeca ponavadi odloži na spodnjo stran kamna ali pa znotraj jame. Število jajčec je malo med 20 do 50. Samica ostane v bližini jajčec, dokler te ne začnejo prosto plavati. Za razliko od samic, se samci po drsti skoraj nikoli ne vrnejo k jajčecam. Samci so kar precej agresivni tudi do svoje samice, razlog je verjetno v tem, ker je samico te vrste težko motivirati na drst.
Agresivnost:
Agresiven ostrižnik znotraj svoje vrste. So pa pri tej vrsti samci precej agresivni tudi do svojih samic, zato je kljub temu, da gre za manjšo vrsto, potrebno zagotoviti precej velik akvarij.
Komentar:
Vrsta, ki je podobna vrsti N. leleupi a ima nekoliko višje in krajše telo. Značilna za tole vrsto je bela črta na ustih, ki pa je sicer prisotna tudi pri nekaterih populacijah N. leleupi (npr. pri leleupijih iz lokacije M'toto). Nad to belo črto, pa je prisotna še črna lisa, po kateri je ta vrsta dobila tudi ime.
Prav tako kot vrsti N. leleupi in N. longior je tudi pri vrsti N. mustax prisoten polikromatizem. Tako najdemo sivo-rjave pa do rumeno-oranžne populacije te vrste. Zanimivo je, da so pri vseh populacijah mladice sive, kasneje se pa nekatere izmed teh populacij obarvajo rumeno, nekatere pa ostanejo sivo-rjave.
Vrsta N. mustax naseljuje območje med lokacijama Kiku in Chituta Bay (glej spodnjo mapo). Na območju med Kombe in Chituta Bay jo tako najdemo skupaj še z eno vrsto, ki je podobna vrsti N. leleupi in sicer z N. cylindricus.
Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.
V akvarij namestimo dovolj kamnov, ki jih postavimo tako, da ustvarimo čim več jam in prehodov. Ne imejmo te vrste skupaj z ostalimi agresivnimi Lamprologini.
Prav tako kot vrsti N. leleupi in N. longior je tudi pri vrsti N. mustax prisoten polikromatizem. Tako najdemo sivo-rjave pa do rumeno-oranžne populacije te vrste. Zanimivo je, da so pri vseh populacijah mladice sive, kasneje se pa nekatere izmed teh populacij obarvajo rumeno, nekatere pa ostanejo sivo-rjave.
Vrsta N. mustax naseljuje območje med lokacijama Kiku in Chituta Bay (glej spodnjo mapo). Na območju med Kombe in Chituta Bay jo tako najdemo skupaj še z eno vrsto, ki je podobna vrsti N. leleupi in sicer z N. cylindricus.
Fotografija: © by David Lundvall
Fotografija: © by Adrian Indermaur