Je zelo pogost prebivalec vmesnega okolja, kjer naseljuje plitvejše vode (do 25 m globine). Ponavadi se zadržuje v parih ali pa v manjših skupinah.
Običajna odrasla velikost:
Samci zrastejo do velikosti 14 cm, samice so nekoliko manjše in zrastejo do 10 cm.
Razlika med spoloma:
Razen razlike v velikosti ni vidnih razlik med spoloma.
Priporočljiva velikost akvarija:
150 L (za par)
Ureditev akvarija:
V akvaristiki je to precej redka vrsta. Precej pogostejša je zelo podobna a manjša vrsta L. sp. 'meeli kipili'.
Par teh ostrižnikov lahko imamo že v razmeroma majhnem akvariju (velikosti 150 L), vendar le pod pogojem, da je par že formiran. Če želimo tole vrsto imeti v skupinskem akvariju pa je priporočljiv akvarij velikosti vsaj 300 L. Na dnu akvarija naj bo droben pesek, s pomočjo kamnov pa zagotovimo čim več prehodov in jam za skrivanje. V primeru dovolj velikega akvarija lahko naselimo par teh ostrižnikov skupaj z drugimi Tanganjiškimi ostrižniki, a ti naj ne bodo premajhni, da jih ne bi imeli ti predatorji za hrano. Izogibajmo se naselitve tudi skupaj z drugimi Lepidiolamprologusi saj lahko pride do nezaželenega križanja.
Hrana:
Mesojed. Spada med predatorje. Prehranjuje se z manjšimi ribami in raznimi nevretenčarji.
V akvariju jim ponudimo predvsem dovolj mesne hrane (krill,...).
Razmnoževanje:
Drsti se na peščenem dnu, kjer si v bližini kakih kamnov izkopljejo gnezdo. Jajčeca odložijo na vertikalno postavljene stene kamnov, tako da so vidna od zunaj. Jajčec je ponavadi od 150 do 250. Po izvalitvi in tudi po tem, ko začnejo prosto plavati (po 5 dneh), mladice čuvata oba starša, ki jih zelo zavzeto branita pred predatorji (med temi so pogosto tudi ostali L. attenuatusi). Mladice čuvata nekje 8 do 12 tednov, ko le te postanejo samostojne in so velikosti nekje med 3 in 3,5 cm.
Ta način, da starša jajčeca ne skrivata je predvsem običajen pri večjih predstavnikih Lepidiolamprologusov. Razlog za to pri tej vrsti je predvsem v tem, da vmesno okolje, kjer živi ta ostrižnik, ne ponuja dosti skrivališč.
Agresivnost:
Znajo biti kar precej agresivni do ostalih prebivalcev v akvariju.
Komentar:
So zelo podobni vrstama L. pleuromaculatus in L. sp. 'meeli kipili' (nekateri so celo mnenja, da gre mogoče pri vseh teh treh vrstah samo za različne geografske variante in ne samostojne vrste). Značilne za to vrsto so črne lise na sredini telesa.
Tole vrsto najdemo skoraj okrog celotnega jezera Tanganyika, ne najdemo je edino severno od mesta Rumonge v državi Burundi (na tem območju je prisotna podobna vrsta L. pleuromaculatus).
Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.
Par teh ostrižnikov lahko imamo že v razmeroma majhnem akvariju (velikosti 150 L), vendar le pod pogojem, da je par že formiran. Če želimo tole vrsto imeti v skupinskem akvariju pa je priporočljiv akvarij velikosti vsaj 300 L. Na dnu akvarija naj bo droben pesek, s pomočjo kamnov pa zagotovimo čim več prehodov in jam za skrivanje. V primeru dovolj velikega akvarija lahko naselimo par teh ostrižnikov skupaj z drugimi Tanganjiškimi ostrižniki, a ti naj ne bodo premajhni, da jih ne bi imeli ti predatorji za hrano. Izogibajmo se naselitve tudi skupaj z drugimi Lepidiolamprologusi saj lahko pride do nezaželenega križanja.
V akvariju jim ponudimo predvsem dovolj mesne hrane (krill,...).
Ta način, da starša jajčeca ne skrivata je predvsem običajen pri večjih predstavnikih Lepidiolamprologusov. Razlog za to pri tej vrsti je predvsem v tem, da vmesno okolje, kjer živi ta ostrižnik, ne ponuja dosti skrivališč.
Tole vrsto najdemo skoraj okrog celotnega jezera Tanganyika, ne najdemo je edino severno od mesta Rumonge v državi Burundi (na tem območju je prisotna podobna vrsta L. pleuromaculatus).
Fotografija: © by Mattia Matarrese