Živijo v okolju s peščenim oz. blatnim dnom na večjih globinah. Večina na globinah od 35 do 50 m, so jih pa našli že tudi na globinah do 100 m.
Običajna odrasla velikost:
Zrastejo do velikosti 17 cm (samci). Samice so približno 2 cm manjše. Mladice zrastejo v prvem letu do velikosti od 8 do 10 cm in takrat nekje postanejo spolno zrele.
Razlika med spoloma:
Odrasli samci so večji, kot samice iste starosti in so intenzivnejših barv.
Priporočljiva velikost akvarija:
400 L
Ureditev akvarija:
V akvariju zna biti Xenotilapia sima hitro pod stresom, kakor tudi večina drugih Xenotilapij, kar moramo imeti v mislih pri ureditvi in postavitvi akvarija.
Dno akvarija naj ima čimveč odprtega prostora z finim peskom. Kamni za tole vrsto niso potrebni. Sostanovalce moramo izbrati previdno, to naj ne bodo kaki agresivni in teritorialni ostrižniki in ostrižniki, ki se pravtako zadržujejo na dnu akvarija. Najboljše je, da jih naselimo v skupini 8 in več ostrižnikov, ki naj vsebuje tako samce kot samice (samic je lahko več).
Mladice lahko vzgojimo v manjšem akvariju, odrasle pa ne imejmo v manjšem akvariju od dolžine 150 cm.
Hranimo jih z razno zmrznjeno hrano (artemija, cyclops, črne ličinke komarjev,...) in z visoko kvalitetno hrano v lističih.
Hrana:
Mesojed. Analize prebavil so pokazale, da se v glavnem prehranjujejo z ličinkami komarjev, v manjših količinah pa tudi z manjšimi polži. Prehranjuje se tako kot večina Xenotilapij s precejanjem peska. Usta vrste Xenotilapia sima so zelo nizko na glavi, kar ji omogoča, da se prehranjuje tako, da ji ni treba dvigniti telesa s podlage.
Razmnoževanje:
Ustonoša. Jajčeca in mladice nosi samo samica (materinska ustonoša torej). Samec s pomočjo peska zgradi drstišče, ki je premera nekje 15 do 18 cm in visoko le nekaj cm. Samica nosi mladice približno 3 tedne, nato pa jih izpusti. Nato jih varuje le še nekje 2 do 4 dni, nato pa jih zapusti. Število mladic je ponavadi nekje med 50 in 60.
Agresivnost:
Miren ostrižnik tako znotraj vrste, kakor tudi do drugih vrst.
Komentar:
Vrsta, ki je sedaj poznana kot Xenotilapia boulengeri je bila veliko časa napačno identificirana kot Xenotilapia sima. Ti dve vrsti ima sicer nekatere morfološke značilnosti skupne ampak gre za pravzaprav za dve vrsti, ki v jezeru naseljujeta različna območja in se razlikujeta tudi v obnašanju. Prava Xenotilapia sima je bila za akvaristične namene prvič uvožena šele leta 2008 (Andersen). V Nemčiji je bila po tem letu ta prava Xenotilapia sima tudi velikokrat napačno poimenovana in se je prodajala pod imenom Xenotilapia ornatipinnis "Moliro" oz. "Firestream".
Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.
Dno akvarija naj ima čimveč odprtega prostora z finim peskom. Kamni za tole vrsto niso potrebni. Sostanovalce moramo izbrati previdno, to naj ne bodo kaki agresivni in teritorialni ostrižniki in ostrižniki, ki se pravtako zadržujejo na dnu akvarija. Najboljše je, da jih naselimo v skupini 8 in več ostrižnikov, ki naj vsebuje tako samce kot samice (samic je lahko več).
Mladice lahko vzgojimo v manjšem akvariju, odrasle pa ne imejmo v manjšem akvariju od dolžine 150 cm.
Hranimo jih z razno zmrznjeno hrano (artemija, cyclops, črne ličinke komarjev,...) in z visoko kvalitetno hrano v lističih.
Fotografija: © by Rainer Faßbender
Fotografija: © by Rainer Faßbender
Fotografija: © by Rainer Faßbender
Fotografija: © by isabi.de
Fotografija: © by Dennis Breuner
Fotografija: © by Sébastien Ancelin
Fotografija: © by Sébastien Ancelin
Fotografija: © by Sébastien Ancelin
Fotografija: © by Sébastien Ancelin
Fotografija: © by Sébastien Ancelin
Fotografija: © by Sébastien Ancelin