Xenotilapia nasus (unknown locality)

Fotografija:	© by Benoit Jonas
Skupina/Rod:	Ectodini/Xenotilapia
Biotop:	Najdemo jih v globokem vmesnem okolju (torej na prehodu med skalnim in peščenim okoljem). Najpogostejše so na globini med 30 in 68 m.
Običajna odrasla velikost:	V jezeru zrastejo do 7 cm. V akvariju lahko zrastejo malenkost večje, a le redko samci presežejo velikost 7-8 cm in samice 6-7 cm. Mladice zrastejo do velikost 2 cm v približno 3 mesecih, spolno zrele pa postanejo z enim letom.
Razlika med spoloma:	Vizualnih razlik med spoloma praktično ni, kar je pogosto za ustonoše pri katerih mladice nosita oba starša. Vseeno pa samci zrastejo za kak cm večji, samice pa lahko imajo malenkost bolj okrogel obraz. Razlike v obarvanosti ni.
Priporočljiva velikost akvarija:	300 L
Ureditev akvarija:	Xenotilapia nasus je znotraj vrste precej agresivna zato je najboljše, da jo imamo v akvariju v paru in skupaj z drugimi vrstami. Branjenje teritorija pred drugimi vrstami namreč tudi ojača povezavo med parom. Primerne vrste za sobivanje so lahko druge vrste Xenotilapij in nekateri izmed manjših vrst iz rodu Cyprichromis in Paracyprichromis. Akvarij naj bo minimalne dolžine 130 cm, na dnu pa droben pesek in nekaj kamnov različnih velikosti, ki jih postavimo tako, da ustvarimo kake jame. Povezan par bo namreč zavzeto branil teritorij okoli majhne jame in od tam odganjal vsiljivce. Priporočljivih je več jam, da se lahko samica v primeru, da se samec začne agresivno obnašati do nje, zateče v katero od teh. Hranimo jih z razno zmrznjeno hrano (ta naj bo bolj drobna) in kvalitetno kupljeno hrano. Ker je Xenotilapia nasus pri hranjenju bolj počasna, bodimo pozorni, da dovolj hrane doseže spodnji del akvarija (pesek). To je predvsem pomembno. če imamo v akvariju vrste, ki hitro planejo za hrano.
Hrana:	Mesojed. Analize so razkrile, da se v glavnem hrani z majnimi rakci, diatomejami in fito planktonom. Hranijo se značilno za Xenotilapije s precejanjem peska.
Razmnoževanje:	Ustonoša. Mladice nosita samica in samec, ki tvorita čvrsti par za nekaj ciklov drstenja. Tak čvrst par si nenehno dvori s tresenjem telesa in plavanjem v krogu, kakor je značilno za ustonoše. Dvorjenje prične samica, ki poizkuša pridobiti pozornost samca. Če se samec odzove, se drst ponavadi zgodi na pesku v bližini kake skale. Samica odloži od 15 do 25 majhnih jajčec (ponavad po nekje 5 naenkrat), ki jih nato samec oplodi, samica pa takoj zatem pobere v usta. Samica nosi jajčeca oz. mladice nekje dva tedna, nato pa mladice preda samcu, ki jih nato nosi še nadalnji teden, preden jih izpusti. Starša nato varujeta mladice še nekaj tednov.
Agresivnost:	Predvsem znotraj vrste so precej agresivni, zato imejmo v akvariju samo par (več parov lahko le v primeru precej velikega akvarija). Do drugih vrst pa agresijo kažejo predvsem pri branjenju svojega teritorija.
Komentar:	Xenotilapia nasus in Xenotilapia sp. 'fluorescent green' sta včasih veljali za dve ločeni vrsti a je bilo kasneje z analizami ugotovljeno, da gre za isti vrsti.

Xenotilapia nasus (unknown locality)
Fotografija: © by Evert van Ammelrooy

Xenotilapia nasus (unknown locality)
Fotografija: © by Benoit Jonas

Xenotilapia nasus (unknown locality)
Fotografija: © by Rainer Faßbender

Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.