Tropheus sp. 'crescentic' Kiti Point
Tropheus sp. 'lunatus' Kiti Point
Yellow band; Green Wimple Moorii
Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.
Za Tropheuse je tudi bistvenega pomena kemizem vode. Ph naj bo obvezno nad 7.5 (od 7.5 do 9.5). Temperatura pa konstantno med 25 in 27°C. Temperatura naj nikoli ne preseže 29°C saj bi to lahko bilo usodno za Tropheuse. Višja temperatura namreč dvigne potrebo po kisiku, obenem pa se tudi zmanjša vsebnost kisika v vodi. Voda v jezeru je v zgornjih 40 m zelo čista in bogata s kisikom. Zato tudi v akvariju zagotovimo, da bo vsebnost kisika velika. To zagotovimo z zračnimi črpalkami, iztoki iz filtrov usmerjeni v vodno gladino ali pa s pomočjo tokovnih črpalk usmerjenih v površino vode, ki še dodatno pomagajo pri valovanju vodne gladine. Tropheusi so tudi zelo občutljivi na prisotnost amonijaka, nitritov in nitratov v vodi, zato je pomembno, da je filter dovolj zmogljiv in dobro biološko utečen. Amonijak in nitrit namreč povzročita takojšnjo zastrupitev. Povišani nitrati pa vodijo v počasno poslabšanje zdravja. Zato so pomembne redne tedenske 30 do 50% menjave vode. Voda, ki jo menjujemo pa naj bo prav tako bogata s kisikom.
Najbolj priporočljivo je Tropheuse naseliti v relativno velikih skupinah (od 15 do 25). V taki skupini ni nujno, da sta samo eden ali dva samca (lahko jih je tudi več). Naj pa bodo vseeno na enega samca vsaj 3 do 4 samice. Bo pa v taki skupini najverjetneje samo eden samec dominanten in si bo lastil določen prostor (teritorij) v akvariju in le ta samec se bo tudi drstil.
V skupinskem akvariju lahko imamo načeloma tudi malenkost manjše skupine. Ustrezni sostanovalci v takem skupinskem akvariju so predvsem ostali rastlinojedi Tanganjiški ostrižniki, kot so npr. manjši Petrochromisi, Gobi ostrižniki (Eretmodusi, Tanganicodusi in Spathodusi) in pa ostrižniki iz vrst Simochromis.
V akvariju nikoli ne naselimo skupaj istih vrst Tropheusov različnih geografskih variant (npr. dve vrsti T. moorii), ker bo tako možnost križanja precej velika. Lahko pa naselimo skupaj različne vrste Tropheusov. Najboljše, da izberemo take, ki tudi v naravi živijo skupaj na istih lokacijah. Npr. načeloma lahko naselimo skupaj T. duboisi s katero koli drugo vrsto Tropheusov, čeprav pa zna konkretno pri tej vrsti nastati problem, ker so manj agresivni od ostalih vrst Tropheusov in jih je spet zaradi tega boljše naseliti v samostojni akvarij.
Pri naselitvi Tropheusov je najboljše, da v začetku naselimo večjo skupino mladičev in se tako teritoriji določijo postopoma skozi odraščanje. Pri naselitvi odraslih Tropheusov zna biti "vojna" za teritorije zelo krvava. Zelo težavno je tudi dodajanje kakršnih koli Tropheusov v skupino, kjer so se že izoblikovali teritoriji.
Samica, ki je spolno zrela ponavadi odgovori na snubljenje samca (tresenje) in mu sledi na njegov teritorij. Drst se ponavadi zgodi na najmirnejšem delu samčevega teritorija, ponavadi na rahlo nagnjenem območju. Preden začne samica z odlaganjem jajčec se nagne na eno stran s trebuhom proti samcu in se začne sunkovito tresti. Ko odloži eno jajčece se sunkovito iztegne in pobere jajčece v usta. V tem času in tudi po tem, ko samica že ima jajčece v ustih, pa jih samec oplodi. Ta postopek se nato ponavlja, dokler niso oplojena vsa jajčeca.
Jajčeca so razmeroma velika (od 5 do 7 mm) zato jih je temu ustrezno manj (okrog 6 do 16). Samica nosi mladice v povprečju od 24-26 dni. Po tem času začne samica mladice počasi spuščat. Varuje jih ponavadi še nekaj dni po tem, ko jih spusti. Samec pri varovanju mladic nima nobene vloge in ponavadi samico spodi s svojega teritorija že takoj po drsti.
Za razliko od večine ustonoš (npr. Malawi mbun) se samice Tropheusov tudi v času nošenja mladic prehranjujejo. So pa ugotovili, da samice nekaterih vrst sicer sprejmejo hrano, ampak je ne požrejo (z njo se hranijo samo mladice). Medtem, ko so spet pri drugih vrstah Tropheusov odkrili, da se tudi samice v času nošenja mladic normalno prehranjujejo skupaj z mladicami.
V akvariju zaradi že zgoraj omenjenga vzroka (omejen prostor) teritorije poseduje samo nekaj ali pa le en dominanten samec. Iz tega teritorija podijo vse ostale ostrižnike. So pa zelo agresivni predvsem znotraj svoje vrste, do drugih vrst v akvariju pa svoje agresije ne izkazujejo tako zelo. Zaradi te velike znotraj vrstne agresije jih je priporočljivo naseliti v večjih skupinah, da se agresija porazdeli med več posameznikov.
Ad Konings deli T. sp. 'lunatus' na naslednje geografske variante:
1. Kavimvira
O dveh vrstah Tropheusov s tega območja je poročal že Brichard (1989). In sicer so prvi T. sp. 'black' (on jih je razvrstil v T. moorii), drugi pa T. sp. 'crescentic' (T. sp. 'lunatus'), ki jih je Brichard imenoval kar neznana linija 'Kavimvira race'.
2. Ubwari Peninsula, Kasimia & Kabanga
Ad Konings v tole varianto zajema še Kasimia & Kabanga, ki sta po Brichardu (1989) že del naslednje variante, ki jo on imenuje 'Yungu race'. Po Brichardu (1989) pa ima ta linija, ki jo on imenuje 'Ubwari race', distribucijo vzdolž Ubwari Peninsula (med Muzimu in Cape Caramba). Ti Tropheusi so poznani tudi pod imenom Green Ubwari Moorii, za njih pa je značilna dolga repna plavut v obliki polmeseca. V akvaristiki so Tropheusi Ubwari Green oz. Muzimu Green (gre za ista Tropheusa) dokaj pogosti, a zanimivo ti izhajajo v glavnem iz farme, ki se nahaja v Burundiju in so po poročanju African Diving z veliko verjetnostjo naravni hibridi med vrstama T. sp. 'crescentic' in T. sp. 'black', ki si delita isti habitat na območju Ubwari. Po njihovem se hibridizacija dogaja tudi v jezeru, ampak je še veliko bolj pogosta na teh farmah.
3. Yungu & Kilima
Brichard (1989) tole varianto imenuje 'Yungu race' in se razprostira na dolžini 130 km od zaliva Kasimia Bay do zaliva Mtoa Bay, ter vključuje otoke Kavala. Za te variante je značilna izredno visoka in dolga repna plavut v obliki polmeseca.
4. Karago & Maswa
Med reko Malagarasi in Maswa najdemo Tropheuse, ki jih Ad Konings v svoji knjigi naziva tudi "Green Wimple Moorii", African Diving pa "Yellow band". Značilen za to varianto je rumen pas preko telesa, podobno kot pri vrsti T. duboisi, ki se prav tako nahaja na tem območju. Za variante severno v bližini reke Malagarasi je značilen rumen pas, ki gre od vrha (od hrbtne plavuti) pa do dna telesa, medtem ko pri variantah z okolice Maswe ta pas pogosto ne doseže dna telesa.
5. Mkuyu
Med lokacijo Mkuyu in severno od Segunge najdemo Tropheuse, ki so v akvaristiki poznani pod imenom Tropheus Isonga. Prava lokacija teh Tropheusov se je dolgo časa skrivala in so verjetno tudi zaradi tega bili poimenovani z imenom lokacije Isonga, ki je pa cca 100 km južneje in tam seveda teh Tropheusov ni. Za te Tropheuse je značilna rumena pega pri prsnih plavutih, ki je včasih tudi del škržnega poklopca.
6. Segunga & Halembe
Za Tropheuse južno od Segunge in do lokacije Halembe je značilno zelenkasto rjavo telo na katerem so lahko včasih zelo majhne rumene pege in pa rumena pega na trebuhu. Na tem območju so pogosto tudi čudovito obarvani Tropheusi imenovani Kushangaza.
Iz Tanzanijske obale pa African Diving poročajo še o eni varianti, ki jo najdemo med 4. in 5. varianto, torej med lokacijama Maswa in Mkuyu. Pri Cape Kabogo so African Diving namreč našli eno izmed najmanj obarvanih variant vrste T. sp. 'crescentic' iz Tanzanijske obale, za katere je značilno zelenkasto rjavo telo brez kakršnih kolih rumenih peg.
Več podrobnosti o tej vrsti pa si lahko preberete na blogu od African Diving:
Observations on Brichard’s Tropheus
Fotografija: © by African Diving Ltd