Za Tropheuse je priporočljiv akvarij dolžine vsaj 150 cm in volumna 400 litrov. Na dnu akvarija naj bo droben pesek. Da zagotovimo dovolj skrivališč za preganjane ostrižnike, pa namestimo v akvariju precejšnje število kamnov. Priporočljivo je, da s pomočjo kamnov ustvarimo v akvariju vsaj eno ali pa nekaj vizualnih pregrad. Rastlin v naravnem okolju Tropheusov ni, zato jih tudi v akvariju ne rabimo. V kolikor jih vseeno želimo imeti iz estetskih razlogov in pa zaradi tega, ker nam lahko malenkost pomagajo pri vzdrževanju kvalitete vode, izberimo take z bolj trdimi listi (Vallisnerio, Anubije, Ceratophyllum,...). Take bodo načeloma Tropheusi pustili na miru .
Za Tropheuse je tudi bistvenega pomena kemizem vode. Ph naj bo obvezno nad 7.5 (od 7.5 do 9.5). Temperatura pa konstantno med 25 in 27°C. Temperatura naj nikoli ne preseže 29°C saj bi to lahko bilo usodno za Tropheuse. Višja temperatura namreč dvigne potrebo po kisiku, obenem pa se tudi zmanjša vsebnost kisika v vodi. Voda v jezeru je v zgornjih 40 m zelo čista in bogata s kisikom. Zato tudi v akvariju zagotovimo, da bo vsebnost kisika velika. To zagotovimo z zračnimi črpalkami, iztoki iz filtrov usmerjeni v vodno gladino ali pa s pomočjo tokovnih črpalk usmerjenih v površino vode, ki še dodatno pomagajo pri valovanju vodne gladine. Tropheusi so tudi zelo občutljivi na prisotnost amonijaka, nitritov in nitratov v vodi, zato je pomembno, da je filter dovolj zmogljiv in dobro biološko utečen. Amonijak in nitrit namreč povzročita takojšnjo zastrupitev. Povišani nitrati pa vodijo v počasno poslabšanje zdravja. Zato so pomembne redne tedenske 30 do 50% menjave vode. Voda, ki jo menjujemo pa naj bo prav tako bogata s kisikom.
Naselitev:
V akvariju je praktično nemogoče ponazoriti naravno okolje Tropheusov, saj bi zato rabili enormno velik akvarij. V naravi je večina odraslih Tropheusov teritorialnih in tako tudi v akvariju eden oz. nekaj teritorialnih samcev zavzame svoj prostor (teritorij), za preostale samce in samice pa zmanjka prostora. Glede na to, da je hrane v akvariju več kot v naravi, pa so ostali neteritorialni Tropheusi nekako umirili težnjo po tem, da bi vsak imel svoj teritorij za hranjenje.
Najbolj priporočljivo je Tropheuse naseliti v relativno velikih skupinah (od 15 do 25). V taki skupini ni nujno, da sta samo eden ali dva samca (lahko jih je tudi več). Naj pa bodo vseeno na enega samca vsaj 3 do 4 samice. Bo pa v taki skupini najverjetneje samo eden samec dominanten in si bo lastil določen prostor (teritorij) v akvariju in le ta samec se bo tudi drstil.
V skupinskem akvariju lahko imamo načeloma tudi malenkost manjše skupine. Ustrezni sostanovalci v takem skupinskem akvariju so predvsem ostali rastlinojedi Tanganjiški ostrižniki, kot so npr. manjši Petrochromisi, Gobi ostrižniki (Eretmodusi, Tanganicodusi in Spathodusi) in pa ostrižniki iz vrst Simochromis.
V akvariju nikoli ne naselimo skupaj istih vrst Tropheusov različnih geografskih variant (npr. dve vrsti T. moorii), ker bo tako možnost križanja precej velika. Lahko pa naselimo skupaj različne vrste Tropheusov. Najboljše, da izberemo take, ki tudi v naravi živijo skupaj na istih lokacijah. Npr. načeloma lahko naselimo skupaj T. duboisi s katero koli drugo vrsto Tropheusov, čeprav pa zna konkretno pri tej vrsti nastati problem, ker so manj agresivni od ostalih vrst Tropheusov in jih je spet zaradi tega boljše naseliti v samostojni akvarij.
Pri naselitvi Tropheusov je najboljše, da v začetku naselimo večjo skupino mladičev in se tako teritoriji določijo postopoma skozi odraščanje. Pri naselitvi odraslih Tropheusov zna biti "vojna" za teritorije zelo krvava. Zelo težavno je tudi dodajanje kakršnih koli Tropheusov v skupino, kjer so se že izoblikovali teritoriji.
Hrana:
Rastlinojed. V jezeru se Tropheusi hranijo z nitastimi algami iz aufwuchsa. V akvariju sicer nekaj teh alg lahko zraste po kamnih, ampak verjetno ne dovolj, da bi to predstavljalo njihovo večinsko prehrano. Kot aternativa je v akvariju za Tropheuse najboljša prehrana lističi z dovolj veliko vsebnostjo spiruline. Občasno lahko ponudimo tudi hrano kot je Daphnia, Cyclops in Mysis. Nekaj od te hrane zaužijejo namreč tudi pri strgaju alg iz aufwuchsa v jezeru. Strogo pa se izogibajmo visoko proteinske hrane, saj je lahko ta za Tropheuse usodna. Imajo namreč zelo dolg prebavni trakt, ki je prilagojen prehrani z malo vsebnostjo proteinov. Visoko proteinska hrana pa lahko hitro vodi k bolezni znani kot napihnjenost (bloat), na katero so zelo občutljivi. Odrasle ostrižnike hranimo le enkrat na dan in sicer le toliko, kolikor lahko pojejo v dveh minutah (v tem času namreč pojedo toliko ali pa še več, kot v jezeru cel dan). Načeloma jih lahko hranimo tudi večkrat na dan, ampak potem to količino hrano namenjeno za en obrok, ustrezno razdelimo na porcije.
Razmnoževanje:
So tipične ustonoše. Tropheusi se začnejo drstiti ponavadi ko dosežejo starost 12 mesecev (nekateri sicer lahko tudi precej kasneje). Drst se začne s preganjanjem samice s strani dominantega samca. V jezeru se namreč parjenje začne s tem, da samica pride na teritorij samca in se začne tam hraniti. Ker pa je v akvariju teritorij samca ponavadi kar celoten akvarij, dominanten samec preganja samice ves čas (zaradi prisotnosti samic na njegovem teritoriju) tudi če te še niso spolno zrele. Zato je pomembno, da imamo v akvariju dovolj skrivališč in vizualnih pregrad, da se lahko samice po potrebi umaknejo.
Samica, ki je spolno zrela ponavadi odgovori na snubljenje samca (tresenje) in mu sledi na njegov teritorij. Drst se ponavadi zgodi na najmirnejšem delu samčevega teritorija, ponavadi na rahlo nagnjenem območju. Preden začne samica z odlaganjem jajčec se nagne na eno stran s trebuhom proti samcu in se začne sunkovito tresti. Ko odloži eno jajčece se sunkovito iztegne in pobere jajčece v usta. V tem času in tudi po tem, ko samica že ima jajčece v ustih, pa jih samec oplodi. Ta postopek se nato ponavlja, dokler niso oplojena vsa jajčeca.
Jajčeca so razmeroma velika (od 5 do 7 mm) zato jih je temu ustrezno manj (okrog 6 do 16). Samica nosi mladice v povprečju od 24-26 dni. Po tem času začne samica mladice počasi spuščat. Varuje jih ponavadi še nekaj dni po tem, ko jih spusti. Samec pri varovanju mladic nima nobene vloge in ponavadi samico spodi s svojega teritorija že takoj po drsti.
Za razliko od večine ustonoš (npr. Malawi mbun) se samice Tropheusov tudi v času nošenja mladic prehranjujejo. So pa ugotovili, da samice nekaterih vrst sicer sprejmejo hrano, ampak je ne požrejo (z njo se hranijo samo mladice). Medtem, ko so spet pri drugih vrstah Tropheusov odkrili, da se tudi samice v času nošenja mladic normalno prehranjujejo skupaj z mladicami.
Agresivnost:
Pri Tropheusih imajo za razliko od večine Haplochromisov v jezeru tudi samice svoje teritorije (za hranjenje). So pa teritoriji samcev ponavadi 1x do 2x večji od teritorijev samic. V akvariju zaradi že zgoraj omenjenga vzroka (omejen prostor) teritorije poseduje samo nekaj ali pa le en dominanten samec. Iz tega teritorija podijo vse ostale ostrižnike. So pa zelo agresivni predvsem znotraj svoje vrste, do drugih vrst v akvariju pa svoje agresije ne izkazujejo tako zelo. Zaradi te velike znotraj vrstne agresije jih je priporočljivo naseliti v večjih skupinah, da se agresija porazdeli med več posameznikov.
Komentar:
Geografske variante vrste T. sp. 'black' so se v preteklosti pogosto omenjale kot vrsta T. moori. Sedaj pa velja prepričanje, da gre vseeno za drugo vrsto. Na nekaterih območjih si tale vrsta deli habitat tudi z drugimi vrstami Tropheusov. In sicer ob območju Ubwari z T. sp. 'Crescentic' (T. sp. 'lunatus'), na lokaciji Pemba pa jo najdemo skupaj s T. duboisi. Vrsti Tropheus sp. 'Doubleblot' (Kirschfleck) in T. sp. 'Kaiser' (T. sp. Ikola), ki ju Ad Konings prav tako uvršča med T. sp. 'black', pa si delita obe habitat še z T. polli (T. annectens), Kirschfleck Tropheus pa še z T. sp. 'Lukuga', T. sp. 'Limespot' in T. duboisi.
Po Ad Koningsu (2015) T. sp. 'black' najdemo na dveh območjih v jezeru. In sicer, na skrajnem severu jezera in pa v osrednjem delu jezera (varianti 11. Bulu Point, Luagala Point, Siyeswe , Lumbye & Mabilibili in 12. Isonga, Kalugunga & Ikola). Po mnenju African Diving so te variante iz osrednjega dela jezera svoje vrste, ločeno jih obravnavano tako tudi na naši strani. In sicer var. 11 najdete na naši strani pod "Tropheus sp. 'Doubleblot' (Kirschfleck)", var. 12 pa pod T. sp. 'Kaiser' (T. sp. Ikola). Preostale variante po Ad Koningsu, kjer najdemo T. sp. 'black' pa so:
1. Gitaza & Magara
Tele Tropheuse poznamo tudi pod imenom Brabant Moorii oz. Red Brabant ali pa tudi Red Saddle. Ti Tropheusi imajo na črnem telesu rdečo rumeno progo, ki gre od spodjega dela telesa do vrha telesa vključujoč z hrbtno plavutjo. Proti sredini telesa pa se ta proga zelo zoži in je včasih viden samo zgornji in spodnji del proge.
2. Minago & Rumonge
Ta varianta ima v celoti črno telo, na spodnji strani boka pa lahko imajo rjavo-rumeno označbo.
3. Kavimvira & Kalundu
Po pisanju Ad Koningsa (2015) najbrž populacije Tropheusov pri reki Kavimvira več sploh ni (posledica goste naseljenosti tega območja). BIla pa naj bi še prisotna populacija te variante južno od mesta Uvira pri Kalundu, ki je v celoti črna.
4. Luhanga
Odrasli Tropheusi te variante so bakreno obarvani, nekatere mladice pa imajo po telesu širok sivo rumen pas, ki spominja ta tistega pri varianti 5. Pemba.
5. Pemba (Bemba or Cape Munene)
Ta varianta T. sp. 'black' si deli habitat z vrsto T. duboisi. Ima črno telo, na katerem pa je širok svetel oranžni pas.
6. Mboko Island
Tole varianto poznamo tudi pod imenom "Lemon Stripe Moorii". Od spodnjega do zgornjega dela telesa poteka pri tej varianti zelo ozek rumen pas.
7. Lweba (Lueba) & Buko
Tale varianta ima na vrhu telesa pri sprednjem delu hrbtne plavuti rumeno pego, ki pa ni vedno vidna pri vseh Tropheusih iz tega območja. Tisti iz sedimentno bogatega vmesnega okolja so namreč pogosto v celoti črni.
8. Kiriza
Tole varianto poznamo tudi pod imenom Kaiser II. Precej namreč spominja na vrsto T. sp. 'Kaiser' (T. sp. 'Ikola'). Po telesu ima prav tako širok rumen pas, ki pa gre do vrha hrbtne plavuti (pri T. sp. 'Kaiser' se konča pred koncem hrbtne plavuti).
9. Cape Banza & Muzimu
Tale varianta zelo spominja na varianto 7. Lueba. Na vrhu telesa ima prav tako rumeno pego, so pa rumene pege nepravilnih oblik včasih pristone tudi na glavi.
10. Cape Karamba (Caramba)
Po Brichardu (1989) najdemo tole varianto od skrajnega južnega dela Ubwari Peninsula (Cape Caramba) pa skoraj vse od lokacije takoj južno od Muzimu. Značilni za to varianto so rdeči fleki nepravilnih oblik večino na glavi, lahko pa tudi na boku. Tale varianta si deli habitat z vrsto T. sp. 'Crescentic' (T. sp. 'lunatus'), ki jo poznamo pod imenom 'Ubwari Green'. V akvaristiki so ti Tropheusi Ubwari Green oz. Muzimu Green (gre za ista Tropheusa) dokaj pogosti, a zanimivo ti izhajajo v glavnem iz farme, ki se nahaja v Burundiju in so po poročanju African Diving z veliko verjetnostjo naravni hibridi med vrstama T. sp. 'Crescentic' in T. sp. 'black', ki si torej delita habitat na tem območju. Po njihovem se hibridizacija dogaja tudi v jezeru, ampak je še veliko bolj pogosta na teh farmah.
Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.
Za Tropheuse je tudi bistvenega pomena kemizem vode. Ph naj bo obvezno nad 7.5 (od 7.5 do 9.5). Temperatura pa konstantno med 25 in 27°C. Temperatura naj nikoli ne preseže 29°C saj bi to lahko bilo usodno za Tropheuse. Višja temperatura namreč dvigne potrebo po kisiku, obenem pa se tudi zmanjša vsebnost kisika v vodi. Voda v jezeru je v zgornjih 40 m zelo čista in bogata s kisikom. Zato tudi v akvariju zagotovimo, da bo vsebnost kisika velika. To zagotovimo z zračnimi črpalkami, iztoki iz filtrov usmerjeni v vodno gladino ali pa s pomočjo tokovnih črpalk usmerjenih v površino vode, ki še dodatno pomagajo pri valovanju vodne gladine. Tropheusi so tudi zelo občutljivi na prisotnost amonijaka, nitritov in nitratov v vodi, zato je pomembno, da je filter dovolj zmogljiv in dobro biološko utečen. Amonijak in nitrit namreč povzročita takojšnjo zastrupitev. Povišani nitrati pa vodijo v počasno poslabšanje zdravja. Zato so pomembne redne tedenske 30 do 50% menjave vode. Voda, ki jo menjujemo pa naj bo prav tako bogata s kisikom.
Najbolj priporočljivo je Tropheuse naseliti v relativno velikih skupinah (od 15 do 25). V taki skupini ni nujno, da sta samo eden ali dva samca (lahko jih je tudi več). Naj pa bodo vseeno na enega samca vsaj 3 do 4 samice. Bo pa v taki skupini najverjetneje samo eden samec dominanten in si bo lastil določen prostor (teritorij) v akvariju in le ta samec se bo tudi drstil.
V skupinskem akvariju lahko imamo načeloma tudi malenkost manjše skupine. Ustrezni sostanovalci v takem skupinskem akvariju so predvsem ostali rastlinojedi Tanganjiški ostrižniki, kot so npr. manjši Petrochromisi, Gobi ostrižniki (Eretmodusi, Tanganicodusi in Spathodusi) in pa ostrižniki iz vrst Simochromis.
V akvariju nikoli ne naselimo skupaj istih vrst Tropheusov različnih geografskih variant (npr. dve vrsti T. moorii), ker bo tako možnost križanja precej velika. Lahko pa naselimo skupaj različne vrste Tropheusov. Najboljše, da izberemo take, ki tudi v naravi živijo skupaj na istih lokacijah. Npr. načeloma lahko naselimo skupaj T. duboisi s katero koli drugo vrsto Tropheusov, čeprav pa zna konkretno pri tej vrsti nastati problem, ker so manj agresivni od ostalih vrst Tropheusov in jih je spet zaradi tega boljše naseliti v samostojni akvarij.
Pri naselitvi Tropheusov je najboljše, da v začetku naselimo večjo skupino mladičev in se tako teritoriji določijo postopoma skozi odraščanje. Pri naselitvi odraslih Tropheusov zna biti "vojna" za teritorije zelo krvava. Zelo težavno je tudi dodajanje kakršnih koli Tropheusov v skupino, kjer so se že izoblikovali teritoriji.
Samica, ki je spolno zrela ponavadi odgovori na snubljenje samca (tresenje) in mu sledi na njegov teritorij. Drst se ponavadi zgodi na najmirnejšem delu samčevega teritorija, ponavadi na rahlo nagnjenem območju. Preden začne samica z odlaganjem jajčec se nagne na eno stran s trebuhom proti samcu in se začne sunkovito tresti. Ko odloži eno jajčece se sunkovito iztegne in pobere jajčece v usta. V tem času in tudi po tem, ko samica že ima jajčece v ustih, pa jih samec oplodi. Ta postopek se nato ponavlja, dokler niso oplojena vsa jajčeca.
Jajčeca so razmeroma velika (od 5 do 7 mm) zato jih je temu ustrezno manj (okrog 6 do 16). Samica nosi mladice v povprečju od 24-26 dni. Po tem času začne samica mladice počasi spuščat. Varuje jih ponavadi še nekaj dni po tem, ko jih spusti. Samec pri varovanju mladic nima nobene vloge in ponavadi samico spodi s svojega teritorija že takoj po drsti.
Za razliko od večine ustonoš (npr. Malawi mbun) se samice Tropheusov tudi v času nošenja mladic prehranjujejo. So pa ugotovili, da samice nekaterih vrst sicer sprejmejo hrano, ampak je ne požrejo (z njo se hranijo samo mladice). Medtem, ko so spet pri drugih vrstah Tropheusov odkrili, da se tudi samice v času nošenja mladic normalno prehranjujejo skupaj z mladicami.
V akvariju zaradi že zgoraj omenjenga vzroka (omejen prostor) teritorije poseduje samo nekaj ali pa le en dominanten samec. Iz tega teritorija podijo vse ostale ostrižnike. So pa zelo agresivni predvsem znotraj svoje vrste, do drugih vrst v akvariju pa svoje agresije ne izkazujejo tako zelo. Zaradi te velike znotraj vrstne agresije jih je priporočljivo naseliti v večjih skupinah, da se agresija porazdeli med več posameznikov.
Po Ad Koningsu (2015) T. sp. 'black' najdemo na dveh območjih v jezeru. In sicer, na skrajnem severu jezera in pa v osrednjem delu jezera (varianti 11. Bulu Point, Luagala Point, Siyeswe , Lumbye & Mabilibili in 12. Isonga, Kalugunga & Ikola). Po mnenju African Diving so te variante iz osrednjega dela jezera svoje vrste, ločeno jih obravnavano tako tudi na naši strani. In sicer var. 11 najdete na naši strani pod "Tropheus sp. 'Doubleblot' (Kirschfleck)", var. 12 pa pod T. sp. 'Kaiser' (T. sp. Ikola). Preostale variante po Ad Koningsu, kjer najdemo T. sp. 'black' pa so:
1. Gitaza & Magara
Tele Tropheuse poznamo tudi pod imenom Brabant Moorii oz. Red Brabant ali pa tudi Red Saddle. Ti Tropheusi imajo na črnem telesu rdečo rumeno progo, ki gre od spodjega dela telesa do vrha telesa vključujoč z hrbtno plavutjo. Proti sredini telesa pa se ta proga zelo zoži in je včasih viden samo zgornji in spodnji del proge.
2. Minago & Rumonge
Ta varianta ima v celoti črno telo, na spodnji strani boka pa lahko imajo rjavo-rumeno označbo.
3. Kavimvira & Kalundu
Po pisanju Ad Koningsa (2015) najbrž populacije Tropheusov pri reki Kavimvira več sploh ni (posledica goste naseljenosti tega območja). BIla pa naj bi še prisotna populacija te variante južno od mesta Uvira pri Kalundu, ki je v celoti črna.
4. Luhanga
Odrasli Tropheusi te variante so bakreno obarvani, nekatere mladice pa imajo po telesu širok sivo rumen pas, ki spominja ta tistega pri varianti 5. Pemba.
5. Pemba (Bemba or Cape Munene)
Ta varianta T. sp. 'black' si deli habitat z vrsto T. duboisi. Ima črno telo, na katerem pa je širok svetel oranžni pas.
6. Mboko Island
Tole varianto poznamo tudi pod imenom "Lemon Stripe Moorii". Od spodnjega do zgornjega dela telesa poteka pri tej varianti zelo ozek rumen pas.
7. Lweba (Lueba) & Buko
Tale varianta ima na vrhu telesa pri sprednjem delu hrbtne plavuti rumeno pego, ki pa ni vedno vidna pri vseh Tropheusih iz tega območja. Tisti iz sedimentno bogatega vmesnega okolja so namreč pogosto v celoti črni.
8. Kiriza
Tole varianto poznamo tudi pod imenom Kaiser II. Precej namreč spominja na vrsto T. sp. 'Kaiser' (T. sp. 'Ikola'). Po telesu ima prav tako širok rumen pas, ki pa gre do vrha hrbtne plavuti (pri T. sp. 'Kaiser' se konča pred koncem hrbtne plavuti).
9. Cape Banza & Muzimu
Tale varianta zelo spominja na varianto 7. Lueba. Na vrhu telesa ima prav tako rumeno pego, so pa rumene pege nepravilnih oblik včasih pristone tudi na glavi.
10. Cape Karamba (Caramba)
Po Brichardu (1989) najdemo tole varianto od skrajnega južnega dela Ubwari Peninsula (Cape Caramba) pa skoraj vse od lokacije takoj južno od Muzimu. Značilni za to varianto so rdeči fleki nepravilnih oblik večino na glavi, lahko pa tudi na boku. Tale varianta si deli habitat z vrsto T. sp. 'Crescentic' (T. sp. 'lunatus'), ki jo poznamo pod imenom 'Ubwari Green'. V akvaristiki so ti Tropheusi Ubwari Green oz. Muzimu Green (gre za ista Tropheusa) dokaj pogosti, a zanimivo ti izhajajo v glavnem iz farme, ki se nahaja v Burundiju in so po poročanju African Diving z veliko verjetnostjo naravni hibridi med vrstama T. sp. 'Crescentic' in T. sp. 'black', ki si torej delita habitat na tem območju. Po njihovem se hibridizacija dogaja tudi v jezeru, ampak je še veliko bolj pogosta na teh farmah.
Fotografija: © by Gernot Hensel
Fotografija: © by Januszkiewic Sebastian
Fotografija: © by Januszkiewic Sebastian
Fotografija: © by Januszkiewic Sebastian
Fotografija: © by Januszkiewic Sebastian
Fotografija: © by Joanna Adamska-Maślanka
Fotografija: © by Joanna Adamska-Maślanka
Fotografija: © by Joanna Adamska-Maślanka
Fotografija: © by Joanna Adamska-Maślanka
Fotografija: © by Joanna Adamska-Maślanka
Fotografija: © by Joanna Adamska-Maślanka
Fotografija: © by Van Der Lemmoh
Fotografija: © by Van Der Lemmoh
Fotografija: © by Van Der Lemmoh
Fotografija: © by Van Der Lemmoh
Fotografija: © by Van Der Lemmoh
Fotografija: © by Van Der Lemmoh