Zgornji del skalnega okolja blizu obale. Prilagojeni so na življenje v razburkani vodi in to v taki meri, da jih dejansko ne najdemo nikjer drugje kot v plitvih vodah skalnega okolja, kjer je voda razburkana. Njihova značilna oblika telesa in dolga hrbtna plavut jim omogoča, da se obdržijo v taki razburkani vodi in jih le ta ne odnese.
Običajna odrasla velikost:
So najmanjši izmed gobi ostrižnikov. Dosežejo velikost 7 cm (samice 6 cm).
Priporočljiva velikost akvarija:
200 L (za uigran par)
Ureditev akvarija:
Na dnu akvarija naj bo droben pesek v kombinaciji s kamni. S pomočjo kamnov izoblikujmo tudi posamezna skrivališča. Pretok filtra naj bo precej velik, da ponazorimo naravne razmere, v kakršnih živi ta ostrižnik.
Naselimo jih lahko skupaj z drugimi gobi ostrižniki ampak le če je par izoblikovan, da ne pride do hibridizacije ali pa z manjšimi lamprologini (Julidochromis, Neolamprologus,...).
Hrana:
Vsejed. Prehranjujejo se v glavnem z nevretenčarji, ki jih pobirajo iz aufwuchsa. Pri tem pa zaužijejo tudi nekaj alg. Špičasta usta jih omogočajo, da lahko nevretenčarje poberejo tudi iz zelo ozkih razpok med kamni.
Pri tej vrsti je dolžina črevesja še krajša, kakor pri ostalih gobi ostrižnikih (le nekje od 1,5 do 2 kratnik dolžine njihovega telesa).
Razmnoževanje:
Ustonoša. Jajčeca in kasneje mladice nosita oba starša. Med samcem in samico ni vizualnih razlik (razen, da je samica manjša). Teritorij branita oba starša. Drst se zgodi na ravni oz. na rahlo nagnjeni skali. Samica odloži jajčeca in jih pobera v usta, zatem pa še samec spusti spermo, ki jo samica prav tako z usti pobere. Torej so jajčeca oplojena znotraj ust samice. Ta postopek se nadaljuje dokler samica ne odloži in pobere vseh jajčec v usta. Samica nato nosi jajčeca oz. mladice približno 10 do 14 dni (do velikosti nekje 8 do 10 mm), nato pa jih preda samcu, ki jih nosi še nadaljnih 7 do 8 dni. Pred to predajo se zdi, kot da se bo zgodila ponovna drst, saj par odganja stran vsiljivce, saj želi na teritoriju zagotoviti varno predajo mladic. Par ostane skupaj ves čas ko nosi mladice en oz. drugi od staršev. Tisti, ki nosi ne je, drugi pa se normalno prehranjuje. Število mladic je ponavadi nekje do 20.
Agresivnost:
Znotraj vrste so izjemno agresivni, do drugih vrst pa niso preveč teritorialni. Če želimo imeti v akvariju več kot par rib, je potrebno zaradi agresivnosti zagotoviti precej velik akvarij (več od 500L).
Komentar:
Naseljujejo zgornji dve tretjini jezera Tanganyika. Na jugu pa te vrste ni.
Črna pega na hrbtni plavuti naj bi bila eden izmed indikatorjev, da gre za vrsto Tanganicodus irsacae. Prav zaradi te pege so verjetno vrste, ki so v akvaristiki poznane pod imeni T. sp. 'mtoto', T. sp. 'moba', T. sp. 'kapampa' razvrščene v rod Tanganicodus. A Ad Konings se s tem čisto ne strinja, ker čeprav imajo te variante črno pego, pa usta in zobje teh vrst nakazujejo, da gre v bistvu za vrste Spathodus erythrodon.
Poleg teh treh neopisanih vrst (T. sp. 'mtoto', T. sp. 'moba' in T. sp. 'kapampa') cichlidae.com smatra še eno varianto za svojo vrsto in sicer se ta nahaja med Cape Karamba in Kavala Island. Poznamo jo pod imenom T. sp. 'kavala'. Od ostalih se razlikuje po tem, da nima vertikalnih prog po telesu. Kljub tej razliki v videzu, pa je Ad Konings mnenja, da gre tukaj le za varianto vrste T. irsacae in ne za svojo vrsto.
Po cichlidae.com imamo tako rodu Tanganicodus vrste: T. irsacae, T. sp. 'mtoto', T. sp. 'moba' in T. sp. 'kavala'. Po Ad Koningsu pa samo eno edino vrsto T. irsacae.
Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.
Naselimo jih lahko skupaj z drugimi gobi ostrižniki ampak le če je par izoblikovan, da ne pride do hibridizacije ali pa z manjšimi lamprologini (Julidochromis, Neolamprologus,...).
Pri tej vrsti je dolžina črevesja še krajša, kakor pri ostalih gobi ostrižnikih (le nekje od 1,5 do 2 kratnik dolžine njihovega telesa).
Črna pega na hrbtni plavuti naj bi bila eden izmed indikatorjev, da gre za vrsto Tanganicodus irsacae. Prav zaradi te pege so verjetno vrste, ki so v akvaristiki poznane pod imeni T. sp. 'mtoto', T. sp. 'moba', T. sp. 'kapampa' razvrščene v rod Tanganicodus. A Ad Konings se s tem čisto ne strinja, ker čeprav imajo te variante črno pego, pa usta in zobje teh vrst nakazujejo, da gre v bistvu za vrste Spathodus erythrodon.
Poleg teh treh neopisanih vrst (T. sp. 'mtoto', T. sp. 'moba' in T. sp. 'kapampa') cichlidae.com smatra še eno varianto za svojo vrsto in sicer se ta nahaja med Cape Karamba in Kavala Island. Poznamo jo pod imenom T. sp. 'kavala'. Od ostalih se razlikuje po tem, da nima vertikalnih prog po telesu. Kljub tej razliki v videzu, pa je Ad Konings mnenja, da gre tukaj le za varianto vrste T. irsacae in ne za svojo vrsto.
Po cichlidae.com imamo tako rodu Tanganicodus vrste: T. irsacae, T. sp. 'mtoto', T. sp. 'moba' in T. sp. 'kavala'. Po Ad Koningsu pa samo eno edino vrsto T. irsacae.
Fotografija: © by isabi.de