V glavnem živi v vmesnem okolju v velikih skupinah, kamor je izpodrinjena s strani večjih Petrochromisov.
Običajna odrasla velikost:
Samci zrastejo do velikosti okrog 15 cm, samice so za približno 20% manjše. V akvariju lahko zrastejo tudi kak cm več.
Priporočljiva velikost akvarija:
Spadajo sicer med manjše Petrochromise a so predvsem znotraj vrste precej agresivni, zato naj bo akvarij velikosti vsaj 500L.
Ureditev akvarija:
V akvariju naj bo čim več kamnov, ki jih namestimo tako, da ustvarimo posamezna ločena območja z večjimi skupinami kamnov. Med posameznimi gmotami kamnov, pa naj bo kljub temu precej prostora za plavanje. Na dno akvarija damo pesek.
Petrochromisi so izredno agresivni predvsem znotraj svoje vrste, za druge vrste pa se v glavnem ne zmenijo. Zaradi njihove velike znotraj vrstne agresije je zelo pomembno v kakem številu jih naselimo. Posamezne vrste naj bo vsaj 12 do 15, v skupini pa je lahko tudi več samcev. Tako agresija ne bo usmerjena samo proti samicam, ampak večinoma proti ostalim samcem. Manjše skupine enega samca in nekaj samic niso priporočljive, saj bo dominanten samec hitro izčrpal samice, ki zaradi tega poginejo.
Ustrezni sostanovalci so predvsem ostali Petrochromisi. Tropheusi kljub istemu načinu prehranjevanja za družbo Petrochromisom niso najprimernejši, saj so Petrochromisi znani po izjemnem apetitu in bi Tropheusi skupaj z Petrochromisi lahko zaužili preveč hrane, kar bi pri Tropheusih hitro povzročilo naihnjenost (bloat). Petrochromisi pa so kljub izredno dolgo prebavnemu traktu precej odpornejši na napihnjenost kot Tropheusi.
Glede na to, da je količina hrane, ki jo zaužijejo Petrochromisi precejšnja, je posledično tudi precej odpadkov, zaradi česar je zelo pomembno, da zagotovimo v akvariju s Petrochromisi zelo dobro filtracijo.
Hrana:
Rastlinojed. Petrochromisi so znani po izjemnen apetitu. V naravi se hranijo v glavnem z algami, ki jih strgajo s kamnov. V akvariju pa jim zagotovimo predvsem hrano z veliko vsebnostjo spiruline (lističe, pelete,...).
Razmnoževanje:
So tipične ustonoše. Samec zvabi samico na svoj teritorij, kjer samica začne odlagati jajčeca, ki jih takoj zatem pobira v usta. Ko ima v ustih vsa jajčeca, poizkuša pobrati še lažne ikre na podrepni plavuti samca, pri tem pa samec spusti spermo, ki jo samica sprejme v usta. Do oploditve torej pride znotraj ust samice. Mladic ni veliko, v naravi ponavadi le okoli 15, v akvariju pa ponavadi okoli 30. Nekje po 30 dneh samica izpusti mladice, ki so že precej velike in so sposobne same preživeti. Zanimivo je, da se samica ves čas, ko nosi mladice, normalno prehranjuje, kar pri večini ostalih ustonošah ni običajno.
Agresivnost:
Petrochromisi so izjemno agresivni ostrižniki predvsem znotraj svoje vrste (samci in samice). Zato jih je priporočljivo naseliti v večjih skupinah, da se agresija porazdeli. Do drugih vrst v akvariju svoje agresije ne izkazujejo tako zelo, branijo pa samci svoje teritorije.
Komentar:
Petrochromis fasciolatus spadajo med manjše Petrochromise, ki zrastejo do okrog 15 cm. Za razliko od ostalih Petrochromisov se večinoma nahajajo v vmesnem okolju, kjer se zadržuejo v večjih jatah. Jata formirajo, da pridejo lažje do hrane tudi na območjih, do katerih kot posamezniki ne bi mogli, saj jih naseljujejo robustnejši Petrochromisi.
Od ostalih Petrochromisov se ločijo najbolj po tem, da imajo usta rahlo usmerjena navzgor, medtem ko imajo ostali Petrochromisi usta naravnost oz. rahlo navzdol.
Vrsto P. fasciolatus najdemo okrog celotnega jezera Taganyika. Obstaja nekoliko različnih geografskih variant te vrste, od katerih je najbolj znana v akvaristiki tista iz centralne Tanzanije, s svetlo oranžno-rdečimi očmi - to varianto poznamo tudi po imenu Petrochromis Red Eye.
Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.
Petrochromisi so izredno agresivni predvsem znotraj svoje vrste, za druge vrste pa se v glavnem ne zmenijo. Zaradi njihove velike znotraj vrstne agresije je zelo pomembno v kakem številu jih naselimo. Posamezne vrste naj bo vsaj 12 do 15, v skupini pa je lahko tudi več samcev. Tako agresija ne bo usmerjena samo proti samicam, ampak večinoma proti ostalim samcem. Manjše skupine enega samca in nekaj samic niso priporočljive, saj bo dominanten samec hitro izčrpal samice, ki zaradi tega poginejo.
Ustrezni sostanovalci so predvsem ostali Petrochromisi. Tropheusi kljub istemu načinu prehranjevanja za družbo Petrochromisom niso najprimernejši, saj so Petrochromisi znani po izjemnem apetitu in bi Tropheusi skupaj z Petrochromisi lahko zaužili preveč hrane, kar bi pri Tropheusih hitro povzročilo naihnjenost (bloat). Petrochromisi pa so kljub izredno dolgo prebavnemu traktu precej odpornejši na napihnjenost kot Tropheusi.
Glede na to, da je količina hrane, ki jo zaužijejo Petrochromisi precejšnja, je posledično tudi precej odpadkov, zaradi česar je zelo pomembno, da zagotovimo v akvariju s Petrochromisi zelo dobro filtracijo.
Od ostalih Petrochromisov se ločijo najbolj po tem, da imajo usta rahlo usmerjena navzgor, medtem ko imajo ostali Petrochromisi usta naravnost oz. rahlo navzdol.
Vrsto P. fasciolatus najdemo okrog celotnega jezera Taganyika. Obstaja nekoliko različnih geografskih variant te vrste, od katerih je najbolj znana v akvaristiki tista iz centralne Tanzanije, s svetlo oranžno-rdečimi očmi - to varianto poznamo tudi po imenu Petrochromis Red Eye.
Fotografija: © by Evert van Ammelrooy