Vrsto Neolamprologus similis večinoma povezujemo z okoljem s številčnimi polžjimi hišicami. Ponavadi je sicer res tako, da naseljujejo taka področja, ampak jih pa znamo zanimivo najti tudi v okoljih brez polžjih hišic, ampak v tem primeru vedno poleg skal in na večjih globinah (več kot 25 m). V okolju s številčnimi polžjimi hišicami pa jih najdemo tudi v bolj plitvih vodah (na globinah okrog 10 m).
Ne glede na to v katerem okolju jih najdemo, pa vedno živijo v kolonijah.
Običajna odrasla velikost:
Samci zrastejo do največ 5 cm, samice pa do velikosti okrog 4 cm.
Razlika med spoloma:
Razen velikosti med samcem in samico ni vizualnih razlik.
Priporočljiva velikost akvarija:
60 L
Ureditev akvarija:
Akvarij je potrebno urediti tako, da je na tleh debelejši sloj drobnega peska, ker te ribe zelo rade prekovajo pesek. Na pesku pa naj bo precej polžjih hišic (vsaj za vsakega posameznika ena), ki jih uporabljajo za svoj dom, skrivanje in razmnoževanje. Namesto polžjih hišic Tanganjiškega polža Neothauma lahko uporabimo tudi polžje hišice naših polžev.
Kljub temu, da lahko tole vrsto naselite skupaj tudi z drugimi Tanganjiškimi ostrižniki, ki pa naj ne bodo preveliki, da ne bi te majhne ostrižnike smatrali za hrano, pa priporočam, da naselite to vrsto v samostojen akvarij. Če bo to edina vrsta v akvariju boste lahko z veseljem spremljali, kako se kolonija teh ostrižnikov širi in bo počasi zavzela celoten akvarij. V primeru, da bo skupaj z drugimi Tanganjiškimi ostrižniki ostali tega seveda ne bodo dopustili in bodo N. multifasciatus omejeni na manjše območje.
Hrana:
Mesojed. V naravi se hranijo v glavnem s planktonoom (Copepods), ki ga čakajo nad polžjo hišico, da priplava mimo, pa tudi z raznimi manjšimi nevretenčarji, ki jih najdejo v okolici polžjih hišic. S planktonom in manjšimi nevretenčarji se hranijo tudi kolonije, ki živijo v okolju brez polžjih hišic v bližini skal. V akvariju niso izbrični in sprejmejo večino hrane. Paziti moramo le, da hrana ni prevelika za njihova majhna usta.
Razmnoževanje:
Tvorijo večje skupine, ki se sestojijo ponavadi iz 2-3 samcev in 4-5 samic, od katerih ima vsak svojo hišico, kamor se lahko umakne pred nevarnostjo.
V akvariju je najboljše začeti vsaj s 6 mladicami, da bomo sigurni, da dobimo par. Iz te skupine se potem izloči par oz. si en samec prilasti nekoliko samic. Da je prišlo do formiranja para opazimo po tem, da sta dve ribi vedno blizu ena drugi. Pogosto je ena riba manjša od druge in to drugo ne pusti v polžjo hišico. Manjša riba je samica, večja pa samec. Drst se zgodi v hišici samice. Samo drst je zelo težko opaziti in je najbolj pogosto prvi viden znak, da je do drsti prišlo, pojav mladic v polžji hišici. Opazi se tudi, da par postane malenkost bolj agresiven, ampak ne tako zelo, kot je to običajno pri drugih ostrižnikih, ki polagajo ikre. Število mladic je običajno zelo malo (od 10-15), kar je glede na velikost samice tudi razumljivo. Ko opazimo mladice v bližini polžjih hišic je pravi čas, da jih začnemo hraniti z artemijo (2-3x dnevno). Male ribice bodo z rastjo počasi pričele zavzemati proste školjke v bližini in tako širile kolonijo. Zanimivo je tudi, da male ribice sprejmejo naslednjo generacijo mladih ribic in tudi sodelujejo pri njihovem varovanju. Ker je drst razmeroma pogosta, se nemalokrat zgodi, da imamo v akvariju mladice različnih generacij in velikosti, ki živijo skupaj v koloniji.
Agresivnost:
So mirni ostrižniki, ki pa kljub svoji majhnosti zelo zavzeto branijo svojo hišico.
Komentar:
Po svoji obliki so zelo podobni Neolamprologus multifasciatus. Glavna razlika med L multifasciatus in N. similis je v tem, da se N. multifasciatus končajo proge pred glavo, medtem, ko ima N. similisi dve progi tudi po glavi.
Analize DNA so pokazale, da sta si ti dve vrsti zelo podobni in je najverjetneje ena izmed teh rezultat hibridizacije. Po preučevanju naj bi to bili N. multifasciatus, saj naj bi bili N. similisi v jezeru že prej (ko je bila nazadnje globina jezera precej nižja, kot je sedaj). Po dvigu vodne gladine naj bi posamezni samci N. similisov zašli na ta del in se najverjetneje parili s samicami vrste L. calliurus, ki so iste velikosti kot samice N. similis. Rezultat tega naj bi bili N. multifasciatus.
Vrsta N. similis drugače naseljuje srednji del jezera med lokacijama Cape Tembwe in Kampampa na zahodni obali Conga in med lokacijama Cape Kabogo in Ikola na vzhodni Tanzanijski obali. Medtem ko vrsto N. multifasciatus najdemo v južnem delu jezera in sicer južno od Kampampe na obali Conga, potem vzdolž celotne obale Zambije in vse do lokacije Kala na Tanzanijski obali.
Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.
Kljub temu, da lahko tole vrsto naselite skupaj tudi z drugimi Tanganjiškimi ostrižniki, ki pa naj ne bodo preveliki, da ne bi te majhne ostrižnike smatrali za hrano, pa priporočam, da naselite to vrsto v samostojen akvarij. Če bo to edina vrsta v akvariju boste lahko z veseljem spremljali, kako se kolonija teh ostrižnikov širi in bo počasi zavzela celoten akvarij. V primeru, da bo skupaj z drugimi Tanganjiškimi ostrižniki ostali tega seveda ne bodo dopustili in bodo N. multifasciatus omejeni na manjše območje.
V akvariju je najboljše začeti vsaj s 6 mladicami, da bomo sigurni, da dobimo par. Iz te skupine se potem izloči par oz. si en samec prilasti nekoliko samic. Da je prišlo do formiranja para opazimo po tem, da sta dve ribi vedno blizu ena drugi. Pogosto je ena riba manjša od druge in to drugo ne pusti v polžjo hišico. Manjša riba je samica, večja pa samec. Drst se zgodi v hišici samice. Samo drst je zelo težko opaziti in je najbolj pogosto prvi viden znak, da je do drsti prišlo, pojav mladic v polžji hišici. Opazi se tudi, da par postane malenkost bolj agresiven, ampak ne tako zelo, kot je to običajno pri drugih ostrižnikih, ki polagajo ikre. Število mladic je običajno zelo malo (od 10-15), kar je glede na velikost samice tudi razumljivo. Ko opazimo mladice v bližini polžjih hišic je pravi čas, da jih začnemo hraniti z artemijo (2-3x dnevno). Male ribice bodo z rastjo počasi pričele zavzemati proste školjke v bližini in tako širile kolonijo. Zanimivo je tudi, da male ribice sprejmejo naslednjo generacijo mladih ribic in tudi sodelujejo pri njihovem varovanju. Ker je drst razmeroma pogosta, se nemalokrat zgodi, da imamo v akvariju mladice različnih generacij in velikosti, ki živijo skupaj v koloniji.
Analize DNA so pokazale, da sta si ti dve vrsti zelo podobni in je najverjetneje ena izmed teh rezultat hibridizacije. Po preučevanju naj bi to bili N. multifasciatus, saj naj bi bili N. similisi v jezeru že prej (ko je bila nazadnje globina jezera precej nižja, kot je sedaj). Po dvigu vodne gladine naj bi posamezni samci N. similisov zašli na ta del in se najverjetneje parili s samicami vrste L. calliurus, ki so iste velikosti kot samice N. similis. Rezultat tega naj bi bili N. multifasciatus.
Vrsta N. similis drugače naseljuje srednji del jezera med lokacijama Cape Tembwe in Kampampa na zahodni obali Conga in med lokacijama Cape Kabogo in Ikola na vzhodni Tanzanijski obali. Medtem ko vrsto N. multifasciatus najdemo v južnem delu jezera in sicer južno od Kampampe na obali Conga, potem vzdolž celotne obale Zambije in vse do lokacije Kala na Tanzanijski obali.
Fotografija: © by African Diving Ltd
Fotografija: © by Joanna Adamska-Maślanka
Fotografija: © by Joanna Adamska-Maślanka
Fotografija: © by Lechosław Łątka
Fotografija: © by Imrich Cichlid Fuljer
Fotografija: © by Imrich Cichlid Fuljer
Fotografija: © by Imrich Cichlid Fuljer
Fotografija: © by Imrich Cichlid Fuljer