Naseljujejo skalno okolje, kjer jih najdemo na globinah od 4 do 20 m, a so najštevilčnejši na globinah od 7 do 15 m.
Običajna odrasla velikost:
Zrastejo do velikosti okrog 7 cm (pri čemer niso vštete repne plavuti).
Razlika med spoloma:
Samci in samice so na izgled zelo podobni, so pa samci malenkost večji.
Priporočljiva velikost akvarija:
200 L
Ureditev akvarija:
Na dnu akvarija naj bo droben pesek, s pomočjo kamnov pa pa ponazorimo skalno okolje. Kamne namestimo tako, da izoblikujemo čim več jam in prehodov. Če bomo v akvariju namestili par teh ostrižnikov, se bo v akvariju hitro izoblikovala kolonija. V primeru, da bomo imeli kolonijo, bo dominanten samec vzpostavil nadzor nad celo kolonijo. Za večjo kolonijo je seveda potreben večji akvarij (300 L in več).
Glede na to, da je to zelo reproduktiven ostrižnik in se bo kolonija zelo hitro začela širiti po celotnem akvariju, obenem pa so zelo uspešni pri branjenju svojega teritorija, ki se s širjenjem kolonije seveda povečuje, je za to vrsto zelo priporočljivo, da jo naselimo v samostojen akvarij. Na daljši rok torej ta vrsta težko uspešno biva skupaj z drugimi Tanganjiškimi ostrižniki, zato tako naselitev odsvetujem.
Hrana:
Mesojed. V naravi se večinoma hranijo z majhnimi nevretenčarji (ličinkami komarjev, samooki,...), ki jih najdejo v bioprerastu ali pa v vodi nad podlago. V akvariju sprejmejo večinoma vso hrano, ponudimo pa jim tudi razno živo in zmrznjeno hrano.
Razmnoževanje:
Ko se enkrat izoblikuje par se ta redno drsti. Vsak par ima svoj teritorij, ki pa ga poleg para pomagajo braniti tudi pomočniki, katerih je lahko tudi do 20. Torej živijo v dobro organizirani skupini. V jezeru je ta ostrižnik včasih monogamen (torej oblikuje pare), včasih pa poligamen in ima samec v haremu lahko do 4 samice. Če umre eden izmed drstnega para ga v tej skupini nadomesti eden izmed pomočnikov, ki je naslednji po hierarhiji. Sprva je število iker malo, čez čas pa jih je tudi do 150. Mladice izoblikujejo kolonijo različnih velikosti in starosti. Nekatere starejše mladice ponavadi ostanejo blizu staršev in pomagajo pri čuvanju teritorija, druge pa izoblikujejo nove pare in ustvarjajo nove kolonije na drugem območju. Samice so pogosto tako zasigurane v moč kolonije in zmožnost branjenja, da kljub temu, da se ta vrsta ponavadi drsti v jamah, velikokrat v izoblikovani koloniji odložijo jajčeca kar na zunanjo steno jame oz. v akvariju, kar na prednje steklo.
V nasprotju z vrstama N. savoryi in N. helianthus, ki nista tako reproduktivni, se pri tejle vrsti akvarij zelo hitro napolni z mladicami raznoraznih velikosti, ki ustvarjajo kolonijo.
Agresivnost:
Znajo biti zelo agresivni do drugih vrst in se lahko zoperstavijo tudi precej večjim ostrižnikom od njih. Živijo namreč v koloniji in ko se le ta veča, njihova moč narašča, saj skupaj branijo teritorij pred vsemi siljivci. Z širjenjem kolonije pa zavzemajo v akvariju tudi čim več ozemlja in se širijo na teritorije drugih rib, zaradi česar pogosto pride do nesoglasij. Zaradi tega jih je zelo priporočljivo imeti v samostojnem akvariju.
Komentar:
Tole vrsto je Ad Konings v svoji zadnji knjigi "Tanganyika cichlids in their natural habitat 3rd edition", kot tudi nekatere druge, razvrstil v vrsto N. pulcher. Po Ad Koningsu se ta vrsta od ostalih N. pulcher ne razlikuje po ničemer drugem kot po vzorcu na obrazu. Tale vrsta ima v nasprotju z N. pulcher in N. brichardi, ki imata označbo v obliki polmeseca "((" oz. v obliki črke "T", za očmi pri škrgah le eno črno piko. A glede na to, da naj samo razlika v vzorcu na obrazu ne bi bila zadostni razlog, da za dve vrsti smatramo kot dve različni, Ad Konings se pri tem v svoji zadnji knjigi sklicuje na študije avtorja Louage, smatra Ad Konings vrsto N. crassus kot mlajši sinonim vrste N. pulcher. A brata Magnus in Mikael Karlsson sta z obsežno analizo vrst N. pulcher in N. brichardi dokazala, da je vzorec na obrazu ("facial colour patterns") lahko pomemben indikator pri razlikovanju dveh vrst. N. brichardi je tako sedaj samostojna vrsta, ki jo priznava tudi CAS. Glede na povedano, bi bilo logično, da se tudi N. crassus ponovno smatra kot samostojna vrsta, kot je že bila, saj tudi tole vrsto lahko po vzorcu na obrazu nedvomno ločino od tipičnih primerkov vrste N. pulcher. A temu ni tako, zaenkrat N. crassus tudi CAS smatra kot mlajši sinonim vrste N. pulcher. A moje osebno mnenje, kakor tudi mnenje bratov Karlsson in Benoit Jonasa je, da tale sinonimizacija ni v redu, zato bomo tole vrsto zaenkrat obravnavali kot samostojno vrsto saj lahko prehitra sinonimizacija vrst, če za to ni 100% dokazo prinese precej več škode kot koristi.
Območje kjer najdemo tole varianto se nahaja med reko Lunangwa in Katete (glej mapo spodaj).
Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.
Glede na to, da je to zelo reproduktiven ostrižnik in se bo kolonija zelo hitro začela širiti po celotnem akvariju, obenem pa so zelo uspešni pri branjenju svojega teritorija, ki se s širjenjem kolonije seveda povečuje, je za to vrsto zelo priporočljivo, da jo naselimo v samostojen akvarij. Na daljši rok torej ta vrsta težko uspešno biva skupaj z drugimi Tanganjiškimi ostrižniki, zato tako naselitev odsvetujem.
V nasprotju z vrstama N. savoryi in N. helianthus, ki nista tako reproduktivni, se pri tejle vrsti akvarij zelo hitro napolni z mladicami raznoraznih velikosti, ki ustvarjajo kolonijo.
Območje kjer najdemo tole varianto se nahaja med reko Lunangwa in Katete (glej mapo spodaj).
Fotografija: © by Mattia Matarrese
Fotografija: © by Mattia Matarrese
Fotografija: © by Benoit Jonas
Fotografija: © by Benoit Jonas