Okolje s polžjimi hišicami. Naseljuje predvsem območja kjer je število polžjih hišic manjše (od 1 do 5 hišic na kvadratni meter). Najdemo jih predvsem v plitvejših vodah, kjer ima vsak odrasel primerek svojo polžjo hišico, v kateri živi. Dna na katerih živi so ponavadi peščena oz. blatna, saj na takih področjih lažje zakopljejo polžjo hišico in jo skrijejo pred predatorji (pustijo pa navzen vidno seveda le odprtino polžje hišice). Taka peščena podlaga jim tudi omogoča, da se v primeru navarnosti lahko hitro zakopajo v pesek, če polžje hišice niso na voljo v neposredni bližini in tako zakopani v pesku negibno počakajo, da nevarnost mine.
Običajna odrasla velikost:
Samci zrastejo največ do 6 cm, večina jih je pa velikosti okrog 5 cm. Samice so nekoliko manjše in zrastejo do velikosti okrog 4 cm.
Priporočljiva velikost akvarija:
60 L
Ureditev akvarija:
Na dnu akvarija naj bo droben pesek, na njem pa nekaj polžjih hišic (za vsako ribo vsaj ena). V primeru, da zmanjka polžjih hišic, se ti ostrižniki v primeru nevarnosti zakopajo v pesek. Samci živijo ponavadi v haremu z dvema oz. tremi samicami. V polžjih hišicah živijo tako samice, kakor samci. Samci svoj teritorij zelo zavzeto in agresivno branijo in so se pripravljeni spopasti tudi s precej večjimi ostrižniki. Teritorij samca se ponavadi sestoji iz dveh polžjih hišic, kateri ima za sebe (dve zaradi varnosti pred morebitnimi predatorji, da se lahko čim prej umakne v bližjo). Te hišice samca so sicer zakopane v pesek a je vhod v hišico odprt. Ostale hišice na teritoruju samca pa so popolnoma zakopane in so pripravljene za samice. Zakopane zato, da prepreči, da bi prišla katera koli samica na njegov teritorij in lahko sam izbere, katero bo pustil na svoje področje v času drstenja in jo vzel v svoj harem. Precej agresivne pri tej vrsti pa so tudi samice in le te velikokrat ne pustijo, da bi se druge samice pridružile k teritoriju samca s katerim je v haremu že sama. Zato se nove samice najpogosteje pridružijo takrat, ko se je že zgodila drst in je samica zaposlena s čuvanjem mladic.
Kot sostanovalce lahko v dovolj velikem akvariju izberemo ostale manjše predstavnike Tanganjiških ostrižnikov, ki pa naseljujejo druga področja akvarija. Primerni so npr. manjši predstavniki skalnih/jamskih rib (npr. kaki Julidochromisi). V primeru dovolj velikega akvarija pa lahko tudi kake druge polžarke (npr. L. brevis...). Ne naselimo jih pa skupaj z večjimi predatorji, saj bi ti te majhne ostrižnike hitro imeli za hrano.
Hrana:
Mesojed. Najpogosteje se prehranjujejo z ličinkami insektov in raznimi manjšimi nevretenčarji, občasno pa tudi s planktonom. V akvariju jim ponudimo artemijo, daphnio, cyclopse,...
Razmnoževanje:
Pogoj za drst, v kolikor samica še ni v haremu samca je, da samica najprej pridobi pozornost samca in jo ta spusti na svoj teritorij, pri čemer ji odkrije eno izmed zakopanih polžjih hišic na svojem teritoriju.
Drst pri tej vrsti se začne s tem, da samica zvabi samca k svoji polžji hišici. Samica nato zaplava v hišico in odloži jajčeca, takoj za tem, ko samica izstopi iz hišice pa vanjo zaplava samec in jajčeca oplodi (v kolikor je samec prevelik, da bi stopil v hišico, spusti vanjo samo spermo). Ko je drst enkrat končana, skrb nad jajčeci prevzame samo samica. Postavi se pred hiško in od nje odganja vse morebitne vsiljivce (tudi samca).
Število jajčec je ponavadi med 10 in 20. Ličinke se izležejo v približno 3 dneh, mladice pa splavajo prvič še 5-7 dni kasneje in takrat jih lahko prvič vidimo, da pridejo iz hišic, a še vedno ostanejo zelo blizu njih. Samice zelo agresivno branijo mladice in napadajo vse kar pride v bližino hišice. Na teritoriju samca mladice ostanejo približno 2 meseca, ponavadi najdejo zatočišče v manjših hišicah, ki so premajhne za odrasle samice in samce. Po 2 mesecih pa jih samec spodi iz svojega teritorija in si morejo najti zatočišče drugje.
Če je v akvariju več samcev se pogosto zgodi, da mladice postanejo hrana samca iz drugega teritorija.
Agresivnost:
Kljub svoji majhnosti je to precej agresiven ostrižnik, ki se pri branjenju svojega teritorija (hišice) brez pomisleka upre tudi precej večjim ostižnikom. Tudi znotraj vrste so precej agresivni.
Komentar:
Spada v tako imenovano skupino L ocellatus ostrižnikov, v kateri so L. ocellatus, L. speciosus in L. stappersi. Imenujemo ga tudi 'Black Ocellatus'. Lamprologus speciosus naseljuje podobna območja (z nižjim številom polžjih hišic) kot Lamprologus ocellatus in Lamprologus stappersii. Na določenih območjih živi skupaj z vrsto Lamprologus stappersi (in sicer med lokacijama Tembwe Deux in Livua River). L. stappersi naseljuje ponavadi plitvejše vode kot L. speciosus.
Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.
Kot sostanovalce lahko v dovolj velikem akvariju izberemo ostale manjše predstavnike Tanganjiških ostrižnikov, ki pa naseljujejo druga področja akvarija. Primerni so npr. manjši predstavniki skalnih/jamskih rib (npr. kaki Julidochromisi). V primeru dovolj velikega akvarija pa lahko tudi kake druge polžarke (npr. L. brevis...). Ne naselimo jih pa skupaj z večjimi predatorji, saj bi ti te majhne ostrižnike hitro imeli za hrano.
Drst pri tej vrsti se začne s tem, da samica zvabi samca k svoji polžji hišici. Samica nato zaplava v hišico in odloži jajčeca, takoj za tem, ko samica izstopi iz hišice pa vanjo zaplava samec in jajčeca oplodi (v kolikor je samec prevelik, da bi stopil v hišico, spusti vanjo samo spermo). Ko je drst enkrat končana, skrb nad jajčeci prevzame samo samica. Postavi se pred hiško in od nje odganja vse morebitne vsiljivce (tudi samca).
Število jajčec je ponavadi med 10 in 20. Ličinke se izležejo v približno 3 dneh, mladice pa splavajo prvič še 5-7 dni kasneje in takrat jih lahko prvič vidimo, da pridejo iz hišic, a še vedno ostanejo zelo blizu njih. Samice zelo agresivno branijo mladice in napadajo vse kar pride v bližino hišice. Na teritoriju samca mladice ostanejo približno 2 meseca, ponavadi najdejo zatočišče v manjših hišicah, ki so premajhne za odrasle samice in samce. Po 2 mesecih pa jih samec spodi iz svojega teritorija in si morejo najti zatočišče drugje.
Če je v akvariju več samcev se pogosto zgodi, da mladice postanejo hrana samca iz drugega teritorija.
Fotografija: © by Mark Smith
Fotografija: © by Mark Smith
Fotografija: © by Evgeniy Nesterov
Fotografija: © by Rainer Faßbender
Fotografija: © by Ljuba Tanganjika
Fotografija: © by Ljuba Tanganjika
Fotografija: © by Ljuba Tanganjika
Fotografija: © by Ticule le Sicilien