Lake Tanganyika cichlids — species, locations & maps

By genera By locations Locations Maps Posters Interactive map

Spathodus sp. 'erythrodon white zaire' Mwerazi.jpg

Spathodus sp. 'erythrodon white zaire' Mwerazi

Fotografija:	© by Joanna Adamska-Maślanka
Skupina/Rod:	Eretmodini/Spathodus
Biotop:	Zgornji del skalnega okolja blizu obale. Prilagojeni so na življenje v razburkani vodi in to v taki meri, da jih dejansko ne najdemo nikjer drugje kot v plitvih vodah skalnega okolja, kjer je voda razburkana. Njihova značilna oblika telesa in dolga hrbtna plavut jim omogoča, da se obdržijo v taki razburkani vodi in jih le ta ne odnese. Prilagoditev na življenje v takem okolju pa ima za posledico, da so ti ostrižniki slabši plavalci. Njihovo gibanje je nadvse zanimivo, zaradi česar jih tudi imenujemo Tanganjiški klovni. Ker so slabši plavalci pa so načeloma tudi bolj izpostavljeni predatorjem, ampak ker se je le malo predatorjev zmožno obrdžati v teh razburkanih vodah, ti niso njihova največja nevarnost ampak le ta prihaja od zgoraj (ptice). Ker živijo v zelo plitvih vodah so načeloma lažji plen za ptice a se tudi pred njimi dokaj uspešno branijo z barvno kamuflažo saj se lepo zlijejo z okolico in so tako manj opazni. Da nevarnost prej opazijo jim omogočajo tudi oči, ki so postavljene razmeroma visoko na glavi.
Običajna odrasla velikost:	Zrastejo do velikosti 8 cm (v akvariju lahko tudi malenkost večji). Samice se na videz ne ločijo, so pa za cm ali dva manjše.
Priporočljiva velikost akvarija:	300 L (za uigran par)
Ureditev akvarija:	Znotraj vrste so zelo agresivni (razen uigran par). Tudi že vzpostavljen par pa se zna zaplesti pogosto v dvoboje, sploh v primeru izgube jajčec oz. mladic, zato rabimo za te ostrižnike akvarij velikosti vsaj 300 L tudi če imamo samo par, v primeru večjega števila primerkov te vrste pa akvarij velikosti vsaj 500 L ali več. V akvariju zato zagotovimo predvsem dovolj skrivališč, kamor se lahko ti ostrižniki umaknejo, če so ogroženi. Na dnu naj bo droben pesek. Pretok filtra pa naj bo precej velik, da ponazorimo naravne razmere, v kakršnih živi ta ostrižnik. Naselimo jih lahko skupaj z drugimi gobi ostrižniki ampak ne iste vrste ali pa z manjšimi lamprologini (Julidochromis, Neolamprologus,...). Tudi ostrižniki odprtih voda, kot so vrste iz rodu Cyprichromines in Benthochromis znajo biti primerni sostanovalci.
Hrana:	Vsejed. Prehranjujejo se iz aufwuchsa in sicer z algami in manjšimi nevretenčarji, ki živijo v tam. Glede širine ust so nekje na vmes med Erotmodusi, ki so bolj specializirani za strganje alg in pa Tanganicoudusi, ki so se bolj specializirali za pobiranje nevretenčarjev iz aufwuchsa.
Razmnoževanje:	Ustonoša. Samica nosi jajčeca približno 12 dni, potem pa jih preda samcu, ki jih nosi še naslednjih 10 dni. Pri tej vrsti (kakor tudi pri S. marlieri) se zna zgoditi tudi, da samec ne prevzame svoje vloge in v tem primeru samica sama nosi mladice do konca njihovega razvoja (nekje 3 tedne). V akvariju je v tem primeru potrebno biti pozoren, saj zna v te primeru ta čas samec pogosto napadati samico.
Agresivnost:	Znotraj vrste so izjemno agresivni, do drugih vrst pa niso preveč teritorialni. Če želimo imeti v akvariju več kot par rib, je potrebno zaradi agresivnosti zagotoviti precej velik akvarij (več od 500L).
Komentar:	Rod Spathodus je po obliki telesa, obliki ust in ostalem nekje vmes med rodovoma Eretmodus in Tanganicoudus, zato je domneva da se je verjetno dolgo časa nazaj zgodila v jezeru hibridizacija med tema dvema vrstama. Druga teorija pa je, da so ravno Spathodusi bili prvi in sta se iz njih razvili vrsti Eretmodus in Tanganicoudus. Na nekaterih lokacijah v jezeru je možno najti skupaj celo vrste vseh treh rodov gobi ostrižnikov. Spathoduse je na videz zelo težko ločiti od ostalih dveh vrst gobi ostrižnikov. Edina zanesljiva identifikacija je velikokrat le oblika ust in zob. Tako je Ad Konings mnenja, da so tudi vrste, ki so v akvaristiki poznane pod imeni T. sp. 'mtoto', T. sp. 'moba', T. sp. 'kapampa' in imajo sicer na hrbtni plavuti črno pego, kar je sicer značilno za vrste Tanganicoudus, v bistvu vrste Spathodus, saj na to nakazuje oblika ust. V severnem delu jezera je sicer Spathoduse lažje ločiti od Eretmodusov (E. marksmithi), saj le ti nimajo vertikalnih prog po celem delesu, kot jih imajo E. marksmithi. V srednjem delu jezera, kjer jih najdemo skupaj z E. cyanostictus pa je identifikacija veliko težja in zato prihaja pogosto do zamenjav med tema vrstama.