
Lake Tanganyika cichlids — species, locations & maps
Lake Tanganyika cichlids — species, locations & maps

tanganyika.si
Lake Tanganyika cichlids — species, locations & maps.
All images are used with permission of the authors. Unauthorized use is prohibited.
Quick links
Na enega samca naselimo vsaj 5-6 samic (v naravi živijo določeni samci tudi z do 30-timi samicami). So primerni za skupinski akvarij in jih lahko naselimo tudi skupaj z drugimi Tanganjiškimi ostrižnike, samec pa bo seveda varoval svoj teritorij s polžjimi hišicami pred morebitnimi vsiljivci.
V akvariju sprejmejo vso hrano, poudarek pa naj je na živi in zmrznjeni hrani (Cyclops, Artemija, Daphnia,...).
Samec si svoj teritorij ponavadi ustvari v bližini skal in se sestoji iz 100 in več hišic. Medtem ko si tako gradijo svoj teritorij in prenašajo hišice iz sosednjega teritorija se včasih zgodi, da skupaj s hišico prenesejo tudi samico, ki jo tako ukradejo drugemu samcu. Zanimivo je tudi, da če samec prevzame teritorij drugega samca bo mladice, ki niso njegove pojedel, saj le te ne nosijo njegovih genov. Samec ima v haremu ponavadi večje število samic (čez 10).
Ko je samica pripravljena na drst zvabi samca v bližino svoje polžje hišice. Samica odloži jajčeca v polžjo hišico, samec pa jih oplodi s spuščanjem sperme v polžjo hišico od zunaj (samci so namreč preveliki, da bi lahko zlezli v hišice). Samec se velikokrat pari tudi z več samicami in mora tako kaka izmed samic tudi dlje časa čakati na samca, tole pa včasih iskoristijo pritlikaci samci (beri spodaj pod komentarjem), ki so dovolj veliki, da zlezejo v hišico in izkoristijo to priložnost, da oplodijo nekaj jajčec. Število mladic je ponavadi nekje med 35 in 160.
Samica varuje mladice še približno dva tedna po tem ko splavajo, nato pa jih zapusti in si poišče novo polžjo hišico izven teritorija samca, kjer se regenerira. Mladice ostanejo na teritoriju s polžjimi hišicami nekje do velikosti 2 cm nato pa tudi zapustijo to območje.
Zanimivo je tudi to, da samci te vrste pogosto tolerirajo na svojem teritoriju tudi druge vrste (najpogosteje je to vrsta Telmatochromis vittatus). Najverjetneje jih tolerirajo zaradi tega, ker T. vitattatus predstavlja prvo linijo obrambe, če jih napade kak predator in ponavadi se predator loti prej vrste T. vittatus, kot pa mladih L. callipterusov. Ampak tole, da jih tolerirajo na svojem področju ima pogosto za njih tudi slabo stran, saj se vrsta T. vittatus v primeru pomanjkanje hrane velikokrat znotraj polžjih hišic loti mladic in jajčec vrste L. callipterus.
Fotografija: © by Hans van Heusden
Fotografija: © by Hans van Heusden