Za Tropheuse je priporočljiv akvarij dolžine vsaj 150 cm in volumna 400 litrov. Na dnu akvarija naj bo droben pesek. Da zagotovimo dovolj skrivališč za preganjane ostrižnike, pa namestimo v akvariju precejšnje število kamnov. Priporočljivo je, da s pomočjo kamnov ustvarimo v akvariju vsaj eno ali pa nekaj vizualnih pregrad. Rastlin v naravnem okolju Tropheusov ni, zato jih tudi v akvariju ne rabimo. V kolikor jih vseeno želimo imeti iz estetskih razlogov in pa zaradi tega, ker nam lahko malenkost pomagajo pri vzdrževanju kvalitete vode, izberimo take z bolj trdimi listi (Vallisnerio, Anubije, Ceratophyllum,...). Take bodo načeloma Tropheusi pustili na miru .
Za Tropheuse je tudi bistvenega pomena kemizem vode. Ph naj bo obvezno nad 7.5 (od 7.5 do 9.5). Temperatura pa konstantno med 25 in 27°C. Temperatura naj nikoli ne preseže 29°C saj bi to lahko bilo usodno za Tropheuse. Višja temperatura namreč dvigne potrebo po kisiku, obenem pa se tudi zmanjša vsebnost kisika v vodi. Voda v jezeru je v zgornjih 40 m zelo čista in bogata s kisikom. Zato tudi v akvariju zagotovimo, da bo vsebnost kisika velika. To zagotovimo z zračnimi črpalkami, iztoki iz filtrov usmerjeni v vodno gladino ali pa s pomočjo tokovnih črpalk usmerjenih v površino vode, ki še dodatno pomagajo pri valovanju vodne gladine. Tropheusi so tudi zelo občutljivi na prisotnost amonijaka, nitritov in nitratov v vodi, zato je pomembno, da je filter dovolj zmogljiv in dobro biološko utečen. Amonijak in nitrit namreč povzročita takojšnjo zastrupitev. Povišani nitrati pa vodijo v počasno poslabšanje zdravja. Zato so pomembne redne tedenske 30 do 50% menjave vode. Voda, ki jo menjujemo pa naj bo prav tako bogata s kisikom.
Naselitev:
V akvariju je praktično nemogoče ponazoriti naravno okolje Tropheusov, saj bi zato rabili enormno velik akvarij. V naravi je večina odraslih Tropheusov teritorialnih in tako tudi v akvariju eden oz. nekaj teritorialnih samcev zavzame svoj prostor (teritorij), za preostale samce in samice pa zmanjka prostora. Glede na to, da je hrane v akvariju več kot v naravi, pa so ostali neteritorialni Tropheusi nekako umirili težnjo po tem, da bi vsak imel svoj teritorij za hranjenje.
Najbolj priporočljivo je Tropheuse naseliti v relativno velikih skupinah (od 15 do 25). V taki skupini ni nujno, da sta samo eden ali dva samca (lahko jih je tudi več). Naj pa bodo vseeno na enega samca vsaj 3 do 4 samice. Bo pa v taki skupini najverjetneje samo eden samec dominanten in si bo lastil določen prostor (teritorij) v akvariju in le ta samec se bo tudi drstil.
V skupinskem akvariju lahko imamo načeloma tudi malenkost manjše skupine. Ustrezni sostanovalci v takem skupinskem akvariju so predvsem ostali rastlinojedi Tanganjiški ostrižniki, kot so npr. manjši Petrochromisi, Gobi ostrižniki (Eretmodusi, Tanganicodusi in Spathodusi) in pa ostrižniki iz vrst Simochromis.
V akvariju nikoli ne naselimo skupaj istih vrst Tropheusov različnih geografskih variant (npr. dve vrsti T. moorii), ker bo tako možnost križanja precej velika. Lahko pa naselimo skupaj različne vrste Tropheusov. Najboljše, da izberemo take, ki tudi v naravi živijo skupaj na istih lokacijah. Npr. načeloma lahko naselimo skupaj T. duboisi s katero koli drugo vrsto Tropheusov, čeprav pa zna konkretno pri tej vrsti nastati problem, ker so manj agresivni od ostalih vrst Tropheusov in jih je spet zaradi tega boljše naseliti v samostojni akvarij.
Pri naselitvi Tropheusov je najboljše, da v začetku naselimo večjo skupino mladičev in se tako teritoriji določijo postopoma skozi odraščanje. Pri naselitvi odraslih Tropheusov zna biti "vojna" za teritorije zelo krvava. Zelo težavno je tudi dodajanje kakršnih koli Tropheusov v skupino, kjer so se že izoblikovali teritoriji.
Hrana:
Rastlinojed. V jezeru se Tropheusi hranijo z nitastimi algami iz aufwuchsa. V akvariju sicer nekaj teh alg lahko zraste po kamnih, ampak verjetno ne dovolj, da bi to predstavljalo njihovo večinsko prehrano. Kot aternativa je v akvariju za Tropheuse najboljša prehrana lističi z dovolj veliko vsebnostjo spiruline. Občasno lahko ponudimo tudi hrano kot je Daphnia, Cyclops in Mysis. Nekaj od te hrane zaužijejo namreč tudi pri strgaju alg iz aufwuchsa v jezeru. Strogo pa se izogibajmo visoko proteinske hrane, saj je lahko ta za Tropheuse usodna. Imajo namreč zelo dolg prebavni trakt, ki je prilagojen prehrani z malo vsebnostjo proteinov. Visoko proteinska hrana pa lahko hitro vodi k bolezni znani kot napihnjenost (bloat), na katero so zelo občutljivi. Odrasle ostrižnike hranimo le enkrat na dan in sicer le toliko, kolikor lahko pojejo v dveh minutah (v tem času namreč pojedo toliko ali pa še več, kot v jezeru cel dan). Načeloma jih lahko hranimo tudi večkrat na dan, ampak potem to količino hrano namenjeno za en obrok, ustrezno razdelimo na porcije.
Razmnoževanje:
So tipične ustonoše. Tropheusi se začnejo drstiti ponavadi ko dosežejo starost 12 mesecev (nekateri sicer lahko tudi precej kasneje). Drst se začne s preganjanjem samice s strani dominantega samca. V jezeru se namreč parjenje začne s tem, da samica pride na teritorij samca in se začne tam hraniti. Ker pa je v akvariju teritorij samca ponavadi kar celoten akvarij, dominanten samec preganja samice ves čas (zaradi prisotnosti samic na njegovem teritoriju) tudi če te še niso spolno zrele. Zato je pomembno, da imamo v akvariju dovolj skrivališč in vizualnih pregrad, da se lahko samice po potrebi umaknejo.
Samica, ki je spolno zrela ponavadi odgovori na snubljenje samca (tresenje) in mu sledi na njegov teritorij. Drst se ponavadi zgodi na najmirnejšem delu samčevega teritorija, ponavadi na rahlo nagnjenem območju. Preden začne samica z odlaganjem jajčec se nagne na eno stran s trebuhom proti samcu in se začne sunkovito tresti. Ko odloži eno jajčece se sunkovito iztegne in pobere jajčece v usta. V tem času in tudi po tem, ko samica že ima jajčece v ustih, pa jih samec oplodi. Ta postopek se nato ponavlja, dokler niso oplojena vsa jajčeca.
Jajčeca so razmeroma velika (od 5 do 7 mm) zato jih je temu ustrezno manj (okrog 6 do 16). Samica nosi mladice v povprečju od 24-26 dni. Po tem času začne samica mladice počasi spuščat. Varuje jih ponavadi še nekaj dni po tem, ko jih spusti. Samec pri varovanju mladic nima nobene vloge in ponavadi samico spodi s svojega teritorija že takoj po drsti.
Za razliko od večine ustonoš (npr. Malawi mbun) se samice Tropheusov tudi v času nošenja mladic prehranjujejo. So pa ugotovili, da samice nekaterih vrst sicer sprejmejo hrano, ampak je ne požrejo (z njo se hranijo samo mladice). Medtem, ko so spet pri drugih vrstah Tropheusov odkrili, da se tudi samice v času nošenja mladic normalno prehranjujejo skupaj z mladicami.
Agresivnost:
Pri Tropheusih imajo za razliko od večine Haplochromisov v jezeru tudi samice svoje teritorije (za hranjenje). So pa teritoriji samcev ponavadi 1x do 2x večji od teritorijev samic. V akvariju zaradi že zgoraj omenjenga vzroka (omejen prostor) teritorije poseduje samo nekaj ali pa le en dominanten samec. Iz tega teritorija podijo vse ostale ostrižnike. So pa zelo agresivni predvsem znotraj svoje vrste, do drugih vrst v akvariju pa svoje agresije ne izkazujejo tako zelo. Zaradi te velike znotraj vrstne agresije jih je priporočljivo naseliti v večjih skupinah, da se agresija porazdeli med več posameznikov.
Komentar:
T. moorii je ena izmed najpopularnejših Tanganjiških akvarijskih vrst v akvarističnem hobiju in tudi med znanstveniki. Vrsto je opisal Boulenger že leta 1898, na podlagi primerkov, ki jih je zbral Moore v južnem delu jezera. Kasneje (predvsem v 70-tih in 80-tih) so se odkrivale nove in nove geografske variante Tropheusov, katere se je večinoma vse (razen T. duboisi) prištevalo med geografske variante vrste T. moorii. Z opisom novih vrst Tropheusov in odkrivanjem novih populacij različnih barvnih variant Tropheusov, ter nenazadnje z raznimi analizami, se je to sčasoma spremenilo. Mnenja različnih avtorjev o tem, katere geografske variante Tropheusov sploh spadajo med vrsto T. moorii (pa tudi med druge vrste Tropheusov), pa se še vedno razlikujejo. Nenazadnje še tudi danes z zagotovostjo ni jasno, na podlagi katere geografske variante je bila opisana vrsta T. moorii.
O tem se sprašuje tudi Ad Konings v članku "Do we really know Tropheus moorii?" (2012). Sprva je bilo mišljeno, da na podlagi populacije Mpulungu, a je sedaj Ad Konings prepričan, da opis bolj ustreza tistim populacijam iz rta Cape Chaitika. Zanimivo, da je to populacijo iz Cape Chaitika leta 1977 Nelissen opisal kot novo vrsto T. kasabae, a je po tem takem T. kasabae le mlajši sinonim vrste T. moorii. Sta pa ti dve populaciji (Mpulungu in Chaitika) genetsko precej različni, tako da se dejansko postavlja vprašanje, če ne gre celo za dve različni vrsti. Kljub temu, da gre torej za eno izmed starejših opisanih vrst, je o sami vrsti T. moorii oz. Tropheusih nasploh, še precej neznank. Tudi zato oz. predvsem zato se je pri nekaterih avtorjih pojavila praksa poimenovanja vrst Tropheusov po lokacijah (npr. Tropheus 'Kasakalawe' oz. Tropheus sp. 'Kasakalawe') in ne razvrščanje v posamezno vrsto Tropheusov.
Vrsto T. moorii oz. T. cf. moorii najdemo ob južni in vzhodni obali države Zambija in jugo-vzhodni obali države Tanzanija. Vzdolž te obale lahko najdemo različne geografse variante.
V državi Zambija lahko tako najdemo po Ad Koningsu (2019) osem različnih geografskih variant vrste Tropheus moorii oz. večino njih (z izjemo T. 'Chaitika'; Blue Rainbow) bi bilo mogoče iz previdnosti boljše poimenovati Tropheus cf. moorii. Te variante najdemo med lokacijama Linangu Point in reko Kalambo (meja med Zambijo in Tanzanijo). Nekateri med vrsto T. moorii prištevajo tudi dobro poznano geografsko varianto Tropheus Ilangi, ki pa je po doslej znanih podatkih najverjetneje naravni hibrid med vrstama T. sp. 'red' iz lokacije Chilanga in T. moorii iz lokacije Linangu. Območje med Chilanga in Linangu predstavlja torej neko mejo med vrstama T. sp. 'red' in T. moorii.
Če gremo torej po vrsti od zahoda proti vzhodu, najdemo tako v Zambiji (po Ad Koningsu 2019) naslednje geografske variante Tropheusov moorii (T. cf. moorii):
- Med lokacijama Linangu Point in Kasaba Bay (East), torej okrog Inangu Pennisula, najdemo Tropheuse poznane pod imenom Yellow Rainbow. Med te spadajo nekateri zelo znani Tropheusi kot so Chilambo, Musanga, Nkonde, Linangu in Nangu. Za prve tri točne lokacije niso poznane, so pa vsi ti med sabo zelo podobni. Za tole varianto je značilno rumeno obarvano telo in odsotnost drobnih svetlo modrih pik po glavi, ki so značilnost vseh ostalih variant T. moorii v Zambiji (pa tudi tistih v Tanzaniji do lokacije Kasanga).
- Naprej proti vzhodu najdemo varianto poznano pod imenom Tropheus 'Lufubu' oz. Purple Rainbow. Na rdeče obarvani glavi pri tej vrsti je polno drobnih svetlo modrih pik, hrbtna plavut pa ima več rdeče kot modre barve v nasprotju z varianto iz lokacije Cape Chaitika. V akvaristiki se pod tole vrsto pojavljajo dokaj različni primerki, saj je Lufubu le reka, posamezne populacije severno in južno od nje pa se razlikujejo. Nekateri Tropheusi poimenovani kot 'Lufubu' so tako dejansko bližje naslednji varianti iz rta Cape Chaitika.
- Naslednjo varianto najdemo med rtoma Cape Chaitika in Cape Kapembwa in je poznana tudi pod imenom Blue Rainbow. Na podlagi populacije iz rta Cape Chaitika je najverjetneje tudi bila opisana vrsta T. moorii. Za tole varianto je značilna modro obarvana hrbtna plavut.
- Variante južno od Cape Kapembwa na lokacijah Mzwema in Cape Kaku so podobne varianti Chaitika, a nimajo več tako intenzivno modre barve.
- Na lokacijah Kombe in Katoto najdemo Tropheusa za katera je značilna rumena lisa na telesu.
- Tropheus 'Kasakalawe' je naslednja varianta iz Zambije in je edina variatna T. moorii z oranžno liso na telesu.
- Tropheusi poznani pod imenom 'Mpulungu', 'Mbita', 'Chikonde' (Mutondwe Island) in 'Chituta' so zelo podobni prejšnji varianti Kasakalawe, a imajo namesto oranžne lise, na telesu liso rumene barve.
- Na vzhodni strani zaliva 'Chituta Bay' pa vse do meje s Tanzanijo, ki jo predstavlja reka Kalambo najdemo Tropheuse poznane pod imenom Chisanza moorii. Te variante so zelo podobne prejšnj varianti, prav tako imajo rumeno liso po telesu, je pa za njih značilna rdeča šarenica očesa v nasprotju z rumeno pri prej omenjeni varianti. Za tole varianto so značilni tudi mutanti (Kushangaza), ki so velikokrat napačno poimenovani OB. Je pa ta značilna obarvanost malo drugačna kot je poznana npr. pri Malawi Mbunah. Saj se te različne rumene in oranžne lise pojavijo kasneje le pri odraslih primerkih in to pri samicah in samcih. Toby Veall je na tem območju lokacije Kalambo (Toby's) Lodge našel tudi prav posebno varianto Golden Kalambo, ki je v celoti rumeno-oranžne barve. Taka obarvanost je posledica Xanthism (nenavadna rumena obarvanost živali, ki je posledica primankljaja rdečega pigmenta, ki ga nadomesti rumen). Golden Kalambo ime se v akvaristiki uporablja tudi za mutirajoče primerke v začetku normalno obarvanih Tropheusov iz lokacije Kalambo. Pravi Golden Kalambo pa so torej tisti, ki so že kot mladi v celoti rumeno-oranžni. Mutacija pa se torej lahko pojavi pri obeh, normalno obarvanh in tistih v celoti rumeno-oranžnih (Xanthism).
Prav tako kakor ob obali Zambije najdemo kar nekaj geografskih variant vrste T. moorii vzdolž južne Tanzanijske obale. Različni avtorji razvrščajo T. moorii iz Tanzanije v različno število variant. Naslednja razdelitev (od juga proti severu) je glede na podatke African Diving taka:
- Severno od reke Kalambo najdemo med lokacijama Kapere in Bomani Point med akvaristi zelo priljubljeno geografsko varianto T. moorii imenovano "Red Rainbow". Najbolj znani T. moorii iz tega območja so Kantalaba, Kambwimba in Kasanga. Za geografske variante "Red Rainbow" je značilna rumena pega na spodnji strani teles in kot že ime pove rdeča hrbtna plavut, na kateri pa je različno število majhnih modrih pikic. Podobo kot pri variantah v Zambiji južno od reke Kalambo, v zalivu Isanga Bay in lokacji Kalambo Lodge, tudi pri variantah Red Rainbow najdemo mutirajoče primerke (Kushangaza), ki so včasih napačno poimenovani OB.
- Naslednjo varianto T. moorii v Tanzaniji najdemo med lokacijama Muzi in Kala. Znotraj te variante prepoznane s strani African Diving, Ad Konings prepoznava štiri razlčne variante, in sier so to Muzi, Molwe & Samazi, Katili in Mamalesa Island & Mikongolo Island. African Diving pa te variante uvrščajo v enotno skupino. Vse te geografske variante iz tega območja (najbolj znane so Muzi, Molwe, Samazi, Katili, Mamalesa Island, Kala Island, Kalala Island, Mikongolo Island,...) so dejansko zelo podobne in je med njimi zelo težko razlikovati. Trenutna obarvanost pa je pri Tropheusih velikokrat odvisna od več faktorjev (drstenja, starost, spol, stres,...). Za to varianto je značilna zelenkasto-rumena obarvanost telesa, hrbtna plavut je pri samcih bolj ali manj modra (sprednji del je moder, zadnji rumenkast), pri samicah pa je hrbtna plavut rdeča, zadnji del pa je prav tako bolj ali manj rumen. Vse geografske variante "Muzi - Kala" z ogromno slikovnenga materiala so lepo prikazane v članku bratov Magnusa in Mikaela Karlssona v 18. številki revije Tanganika Magazin.
Geografska varianta iz lokacije Muzi je drugače poznana tudi pod imenom "Blue Blaze", čeprav so African Diving prvotno poimenovali s tem imenom ("Red Rainbow Blue Blaze") populacijo prejšnje variante južno od Kasange (Bomani Point), ki je imela več plavih pikic na hrbtni plavuti. A je kasneje pri interpretiranju prišlo do napake in se je ime "Blue Blaze" prijelo za varianto severno od Kasange, torej za varianto iz lokacije Muzi.
- Severno od Kitango Rocks, ki se nahaja v severnem delu zaliva Kala Bay pa do Taala Point (meje distribucije po African Diving) najdemo naslednjo varianto za katero je značilna rumena pega na spodnjem delu telesa in modra hrbtna plavut pri dominantnih samcih (samice in podrejeni samci imajo rumenkasto hrbtno plavut, ki je sicer včasih lahko tudi delno modrikasta). Po Ad Koningsu je to varianta Kala, Izinga Island, Mwinza.
- Naslednjo varianto sta leta 2008 odkrila brata Magnus in Mikael Karlsson in naseljuje majhno področje okrog lokacije Wampembe (natačneje med Wampembe Point in Kanena Point). Ta varianta je poznana pod imenom 'Murago Tanzania' oz. Tropheus moorii 'Wampembe'. Značilnost te variante so številne majhne svetlo modre ali bele pike po obrazu in rjavo-rdeča hrbtna in repna plavut ter trebušne plavuti. V akvaristiki se velikokrat uporablja ime Tropheus moorii 'Wampembe' za eno drugo varianto, ki pa pravzaprav prihaja iz lokacije Popo Point (severno od Wampembe) in spada po African Diving v varianto "Namlimba Point-Ninde".
- Fulwe Rocks, ki se nahaja zelo blizu Wampempe je domovanje variante za katero je značilna bakreno-rjava barva in bele proge po telesu.
- Med Namlimba Point in Ninde (meje distribucije po African Diving) najdemo variante, ki so zelo podobne tisti iz Fulwe Rocks oz. tudi 'Murago Tanzania' s tem, da nimajo pikic po obrazu, proge pri tej varianti pa so bolj rumenkaste kot pri Fulwe Rocks.
- Zadnjo varianto (glede na meje distribucije African Diving) najdemo v Tanzaniji med Pinga Point in Katale Bay. Po Ad Koningsu sta to varianti Namansi in Mtosi & Kisambala. Ta varianta med Pinga Point in Katale Bay ima po telesu prav tako rumene vertikalne proge, ki so na spodnjem delu telesa širše kot zgoraj. Telo pa je za razliko od prejšnje variante bolj rjavo in ne bakreno-rjavo. Hrbtna plavut je rumenkasta, a ne pri vseh populacijah te variante. Med to varianto spada namreč tudi tako imenovan Tropheus 'Red Namansi', ki ima za razliko od ostalih populacij te variante rdečo hrbtno plavut. 'Red Namansi' si deli habitat z normalno obarvanimi Tropheus moorii 'Namansi' na majhnem območju severno od mesta Namansi oz. natančneje je to severni del zaliva Mtosi Bay. Prav tako pa si deli na območju Mtosi Bay habitat še z eno vrsto Tropheusov in sicer z T. sp. 'Mtosi' (Ad Konings prišteva T. sp. 'Mtosi' sedaj med vrsto T. brichardi). African Diving domnevajo, da bi mogoče prav to lahko bil razlog za rdečo varianto 'Red Namansi', saj je za vrsto T. sp. 'Mtosi' značilno, da imajo rdeče obarvane mladice in bi lahko med tema vrstama prišlo do določene genske izmenjave. Najsevernejše populacije variante med Pinga Point in Katale Bay pa si delijo habitat še z eno vrsto Tropheusov in sicer z T. sp. 'Kipili' (Ad Konings T. sp. 'Kipili' sedaj prav tako prišteva med vrsto T. brichardi). Zaliv 'Katale Bay' predstavlja drugače ekološko mejo, do kje je še prisotna vrsta T. moorii. Severno od Katale Bay vrste T. moorii ni. Zanimivo pa je, da Katale Bay ne predstavlja meje za vrsto T. sp. 'Kipili', ki jo najdemo v zalivu Katale Bay in tudi še nekoliko južneje do zaliva 'Sangamwisa Bay'.
Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.
Za Tropheuse je tudi bistvenega pomena kemizem vode. Ph naj bo obvezno nad 7.5 (od 7.5 do 9.5). Temperatura pa konstantno med 25 in 27°C. Temperatura naj nikoli ne preseže 29°C saj bi to lahko bilo usodno za Tropheuse. Višja temperatura namreč dvigne potrebo po kisiku, obenem pa se tudi zmanjša vsebnost kisika v vodi. Voda v jezeru je v zgornjih 40 m zelo čista in bogata s kisikom. Zato tudi v akvariju zagotovimo, da bo vsebnost kisika velika. To zagotovimo z zračnimi črpalkami, iztoki iz filtrov usmerjeni v vodno gladino ali pa s pomočjo tokovnih črpalk usmerjenih v površino vode, ki še dodatno pomagajo pri valovanju vodne gladine. Tropheusi so tudi zelo občutljivi na prisotnost amonijaka, nitritov in nitratov v vodi, zato je pomembno, da je filter dovolj zmogljiv in dobro biološko utečen. Amonijak in nitrit namreč povzročita takojšnjo zastrupitev. Povišani nitrati pa vodijo v počasno poslabšanje zdravja. Zato so pomembne redne tedenske 30 do 50% menjave vode. Voda, ki jo menjujemo pa naj bo prav tako bogata s kisikom.
Najbolj priporočljivo je Tropheuse naseliti v relativno velikih skupinah (od 15 do 25). V taki skupini ni nujno, da sta samo eden ali dva samca (lahko jih je tudi več). Naj pa bodo vseeno na enega samca vsaj 3 do 4 samice. Bo pa v taki skupini najverjetneje samo eden samec dominanten in si bo lastil določen prostor (teritorij) v akvariju in le ta samec se bo tudi drstil.
V skupinskem akvariju lahko imamo načeloma tudi malenkost manjše skupine. Ustrezni sostanovalci v takem skupinskem akvariju so predvsem ostali rastlinojedi Tanganjiški ostrižniki, kot so npr. manjši Petrochromisi, Gobi ostrižniki (Eretmodusi, Tanganicodusi in Spathodusi) in pa ostrižniki iz vrst Simochromis.
V akvariju nikoli ne naselimo skupaj istih vrst Tropheusov različnih geografskih variant (npr. dve vrsti T. moorii), ker bo tako možnost križanja precej velika. Lahko pa naselimo skupaj različne vrste Tropheusov. Najboljše, da izberemo take, ki tudi v naravi živijo skupaj na istih lokacijah. Npr. načeloma lahko naselimo skupaj T. duboisi s katero koli drugo vrsto Tropheusov, čeprav pa zna konkretno pri tej vrsti nastati problem, ker so manj agresivni od ostalih vrst Tropheusov in jih je spet zaradi tega boljše naseliti v samostojni akvarij.
Pri naselitvi Tropheusov je najboljše, da v začetku naselimo večjo skupino mladičev in se tako teritoriji določijo postopoma skozi odraščanje. Pri naselitvi odraslih Tropheusov zna biti "vojna" za teritorije zelo krvava. Zelo težavno je tudi dodajanje kakršnih koli Tropheusov v skupino, kjer so se že izoblikovali teritoriji.
Samica, ki je spolno zrela ponavadi odgovori na snubljenje samca (tresenje) in mu sledi na njegov teritorij. Drst se ponavadi zgodi na najmirnejšem delu samčevega teritorija, ponavadi na rahlo nagnjenem območju. Preden začne samica z odlaganjem jajčec se nagne na eno stran s trebuhom proti samcu in se začne sunkovito tresti. Ko odloži eno jajčece se sunkovito iztegne in pobere jajčece v usta. V tem času in tudi po tem, ko samica že ima jajčece v ustih, pa jih samec oplodi. Ta postopek se nato ponavlja, dokler niso oplojena vsa jajčeca.
Jajčeca so razmeroma velika (od 5 do 7 mm) zato jih je temu ustrezno manj (okrog 6 do 16). Samica nosi mladice v povprečju od 24-26 dni. Po tem času začne samica mladice počasi spuščat. Varuje jih ponavadi še nekaj dni po tem, ko jih spusti. Samec pri varovanju mladic nima nobene vloge in ponavadi samico spodi s svojega teritorija že takoj po drsti.
Za razliko od večine ustonoš (npr. Malawi mbun) se samice Tropheusov tudi v času nošenja mladic prehranjujejo. So pa ugotovili, da samice nekaterih vrst sicer sprejmejo hrano, ampak je ne požrejo (z njo se hranijo samo mladice). Medtem, ko so spet pri drugih vrstah Tropheusov odkrili, da se tudi samice v času nošenja mladic normalno prehranjujejo skupaj z mladicami.
V akvariju zaradi že zgoraj omenjenga vzroka (omejen prostor) teritorije poseduje samo nekaj ali pa le en dominanten samec. Iz tega teritorija podijo vse ostale ostrižnike. So pa zelo agresivni predvsem znotraj svoje vrste, do drugih vrst v akvariju pa svoje agresije ne izkazujejo tako zelo. Zaradi te velike znotraj vrstne agresije jih je priporočljivo naseliti v večjih skupinah, da se agresija porazdeli med več posameznikov.
Vrsto T. moorii oz. T. cf. moorii najdemo ob južni in vzhodni obali države Zambija in jugo-vzhodni obali države Tanzanija. Vzdolž te obale lahko najdemo različne geografse variante.
V državi Zambija lahko tako najdemo po Ad Koningsu (2019) osem različnih geografskih variant vrste Tropheus moorii oz. večino njih (z izjemo T. 'Chaitika'; Blue Rainbow) bi bilo mogoče iz previdnosti boljše poimenovati Tropheus cf. moorii. Te variante najdemo med lokacijama Linangu Point in reko Kalambo (meja med Zambijo in Tanzanijo). Nekateri med vrsto T. moorii prištevajo tudi dobro poznano geografsko varianto Tropheus Ilangi, ki pa je po doslej znanih podatkih najverjetneje naravni hibrid med vrstama T. sp. 'red' iz lokacije Chilanga in T. moorii iz lokacije Linangu. Območje med Chilanga in Linangu predstavlja torej neko mejo med vrstama T. sp. 'red' in T. moorii.
Če gremo torej po vrsti od zahoda proti vzhodu, najdemo tako v Zambiji (po Ad Koningsu 2019) naslednje geografske variante Tropheusov moorii (T. cf. moorii):
- Med lokacijama Linangu Point in Kasaba Bay (East), torej okrog Inangu Pennisula, najdemo Tropheuse poznane pod imenom Yellow Rainbow. Med te spadajo nekateri zelo znani Tropheusi kot so Chilambo, Musanga, Nkonde, Linangu in Nangu. Za prve tri točne lokacije niso poznane, so pa vsi ti med sabo zelo podobni. Za tole varianto je značilno rumeno obarvano telo in odsotnost drobnih svetlo modrih pik po glavi, ki so značilnost vseh ostalih variant T. moorii v Zambiji (pa tudi tistih v Tanzaniji do lokacije Kasanga).
- Naprej proti vzhodu najdemo varianto poznano pod imenom Tropheus 'Lufubu' oz. Purple Rainbow. Na rdeče obarvani glavi pri tej vrsti je polno drobnih svetlo modrih pik, hrbtna plavut pa ima več rdeče kot modre barve v nasprotju z varianto iz lokacije Cape Chaitika. V akvaristiki se pod tole vrsto pojavljajo dokaj različni primerki, saj je Lufubu le reka, posamezne populacije severno in južno od nje pa se razlikujejo. Nekateri Tropheusi poimenovani kot 'Lufubu' so tako dejansko bližje naslednji varianti iz rta Cape Chaitika.
- Naslednjo varianto najdemo med rtoma Cape Chaitika in Cape Kapembwa in je poznana tudi pod imenom Blue Rainbow. Na podlagi populacije iz rta Cape Chaitika je najverjetneje tudi bila opisana vrsta T. moorii. Za tole varianto je značilna modro obarvana hrbtna plavut.
- Variante južno od Cape Kapembwa na lokacijah Mzwema in Cape Kaku so podobne varianti Chaitika, a nimajo več tako intenzivno modre barve.
- Na lokacijah Kombe in Katoto najdemo Tropheusa za katera je značilna rumena lisa na telesu.
- Tropheus 'Kasakalawe' je naslednja varianta iz Zambije in je edina variatna T. moorii z oranžno liso na telesu.
- Tropheusi poznani pod imenom 'Mpulungu', 'Mbita', 'Chikonde' (Mutondwe Island) in 'Chituta' so zelo podobni prejšnji varianti Kasakalawe, a imajo namesto oranžne lise, na telesu liso rumene barve.
- Na vzhodni strani zaliva 'Chituta Bay' pa vse do meje s Tanzanijo, ki jo predstavlja reka Kalambo najdemo Tropheuse poznane pod imenom Chisanza moorii. Te variante so zelo podobne prejšnj varianti, prav tako imajo rumeno liso po telesu, je pa za njih značilna rdeča šarenica očesa v nasprotju z rumeno pri prej omenjeni varianti. Za tole varianto so značilni tudi mutanti (Kushangaza), ki so velikokrat napačno poimenovani OB. Je pa ta značilna obarvanost malo drugačna kot je poznana npr. pri Malawi Mbunah. Saj se te različne rumene in oranžne lise pojavijo kasneje le pri odraslih primerkih in to pri samicah in samcih. Toby Veall je na tem območju lokacije Kalambo (Toby's) Lodge našel tudi prav posebno varianto Golden Kalambo, ki je v celoti rumeno-oranžne barve. Taka obarvanost je posledica Xanthism (nenavadna rumena obarvanost živali, ki je posledica primankljaja rdečega pigmenta, ki ga nadomesti rumen). Golden Kalambo ime se v akvaristiki uporablja tudi za mutirajoče primerke v začetku normalno obarvanih Tropheusov iz lokacije Kalambo. Pravi Golden Kalambo pa so torej tisti, ki so že kot mladi v celoti rumeno-oranžni. Mutacija pa se torej lahko pojavi pri obeh, normalno obarvanh in tistih v celoti rumeno-oranžnih (Xanthism).
Prav tako kakor ob obali Zambije najdemo kar nekaj geografskih variant vrste T. moorii vzdolž južne Tanzanijske obale. Različni avtorji razvrščajo T. moorii iz Tanzanije v različno število variant. Naslednja razdelitev (od juga proti severu) je glede na podatke African Diving taka:
- Severno od reke Kalambo najdemo med lokacijama Kapere in Bomani Point med akvaristi zelo priljubljeno geografsko varianto T. moorii imenovano "Red Rainbow". Najbolj znani T. moorii iz tega območja so Kantalaba, Kambwimba in Kasanga. Za geografske variante "Red Rainbow" je značilna rumena pega na spodnji strani teles in kot že ime pove rdeča hrbtna plavut, na kateri pa je različno število majhnih modrih pikic. Podobo kot pri variantah v Zambiji južno od reke Kalambo, v zalivu Isanga Bay in lokacji Kalambo Lodge, tudi pri variantah Red Rainbow najdemo mutirajoče primerke (Kushangaza), ki so včasih napačno poimenovani OB.
- Naslednjo varianto T. moorii v Tanzaniji najdemo med lokacijama Muzi in Kala. Znotraj te variante prepoznane s strani African Diving, Ad Konings prepoznava štiri razlčne variante, in sier so to Muzi, Molwe & Samazi, Katili in Mamalesa Island & Mikongolo Island. African Diving pa te variante uvrščajo v enotno skupino. Vse te geografske variante iz tega območja (najbolj znane so Muzi, Molwe, Samazi, Katili, Mamalesa Island, Kala Island, Kalala Island, Mikongolo Island,...) so dejansko zelo podobne in je med njimi zelo težko razlikovati. Trenutna obarvanost pa je pri Tropheusih velikokrat odvisna od več faktorjev (drstenja, starost, spol, stres,...). Za to varianto je značilna zelenkasto-rumena obarvanost telesa, hrbtna plavut je pri samcih bolj ali manj modra (sprednji del je moder, zadnji rumenkast), pri samicah pa je hrbtna plavut rdeča, zadnji del pa je prav tako bolj ali manj rumen. Vse geografske variante "Muzi - Kala" z ogromno slikovnenga materiala so lepo prikazane v članku bratov Magnusa in Mikaela Karlssona v 18. številki revije Tanganika Magazin.
Geografska varianta iz lokacije Muzi je drugače poznana tudi pod imenom "Blue Blaze", čeprav so African Diving prvotno poimenovali s tem imenom ("Red Rainbow Blue Blaze") populacijo prejšnje variante južno od Kasange (Bomani Point), ki je imela več plavih pikic na hrbtni plavuti. A je kasneje pri interpretiranju prišlo do napake in se je ime "Blue Blaze" prijelo za varianto severno od Kasange, torej za varianto iz lokacije Muzi.
- Severno od Kitango Rocks, ki se nahaja v severnem delu zaliva Kala Bay pa do Taala Point (meje distribucije po African Diving) najdemo naslednjo varianto za katero je značilna rumena pega na spodnjem delu telesa in modra hrbtna plavut pri dominantnih samcih (samice in podrejeni samci imajo rumenkasto hrbtno plavut, ki je sicer včasih lahko tudi delno modrikasta). Po Ad Koningsu je to varianta Kala, Izinga Island, Mwinza.
- Naslednjo varianto sta leta 2008 odkrila brata Magnus in Mikael Karlsson in naseljuje majhno področje okrog lokacije Wampembe (natačneje med Wampembe Point in Kanena Point). Ta varianta je poznana pod imenom 'Murago Tanzania' oz. Tropheus moorii 'Wampembe'. Značilnost te variante so številne majhne svetlo modre ali bele pike po obrazu in rjavo-rdeča hrbtna in repna plavut ter trebušne plavuti. V akvaristiki se velikokrat uporablja ime Tropheus moorii 'Wampembe' za eno drugo varianto, ki pa pravzaprav prihaja iz lokacije Popo Point (severno od Wampembe) in spada po African Diving v varianto "Namlimba Point-Ninde".
- Fulwe Rocks, ki se nahaja zelo blizu Wampempe je domovanje variante za katero je značilna bakreno-rjava barva in bele proge po telesu.
- Med Namlimba Point in Ninde (meje distribucije po African Diving) najdemo variante, ki so zelo podobne tisti iz Fulwe Rocks oz. tudi 'Murago Tanzania' s tem, da nimajo pikic po obrazu, proge pri tej varianti pa so bolj rumenkaste kot pri Fulwe Rocks.
- Zadnjo varianto (glede na meje distribucije African Diving) najdemo v Tanzaniji med Pinga Point in Katale Bay. Po Ad Koningsu sta to varianti Namansi in Mtosi & Kisambala. Ta varianta med Pinga Point in Katale Bay ima po telesu prav tako rumene vertikalne proge, ki so na spodnjem delu telesa širše kot zgoraj. Telo pa je za razliko od prejšnje variante bolj rjavo in ne bakreno-rjavo. Hrbtna plavut je rumenkasta, a ne pri vseh populacijah te variante. Med to varianto spada namreč tudi tako imenovan Tropheus 'Red Namansi', ki ima za razliko od ostalih populacij te variante rdečo hrbtno plavut. 'Red Namansi' si deli habitat z normalno obarvanimi Tropheus moorii 'Namansi' na majhnem območju severno od mesta Namansi oz. natančneje je to severni del zaliva Mtosi Bay. Prav tako pa si deli na območju Mtosi Bay habitat še z eno vrsto Tropheusov in sicer z T. sp. 'Mtosi' (Ad Konings prišteva T. sp. 'Mtosi' sedaj med vrsto T. brichardi). African Diving domnevajo, da bi mogoče prav to lahko bil razlog za rdečo varianto 'Red Namansi', saj je za vrsto T. sp. 'Mtosi' značilno, da imajo rdeče obarvane mladice in bi lahko med tema vrstama prišlo do določene genske izmenjave. Najsevernejše populacije variante med Pinga Point in Katale Bay pa si delijo habitat še z eno vrsto Tropheusov in sicer z T. sp. 'Kipili' (Ad Konings T. sp. 'Kipili' sedaj prav tako prišteva med vrsto T. brichardi). Zaliv 'Katale Bay' predstavlja drugače ekološko mejo, do kje je še prisotna vrsta T. moorii. Severno od Katale Bay vrste T. moorii ni. Zanimivo pa je, da Katale Bay ne predstavlja meje za vrsto T. sp. 'Kipili', ki jo najdemo v zalivu Katale Bay in tudi še nekoliko južneje do zaliva 'Sangamwisa Bay'.
Fotografija: © by Gernot Hensel
Fotografija: © by Umar Essop
Fotografija: © by Umar Essop
Fotografija: © by Hans van Heusden
Fotografija: © by Enzo Marino
Fotografija: © by Benoit Jonas
Fotografija: © by isabi.de
Fotografija: © by Joanna Adamska-Maślanka
Fotografija: © by Joanna Adamska-Maślanka
Fotografija: © by Joanna Adamska-Maślanka
Fotografija: © by Joanna Adamska-Maślanka
Fotografija: © by Joanna Adamska-Maślanka
Fotografija: © by Joanna Adamska-Maślanka
Fotografija: © by Joanna Adamska-Maślanka
Fotografija: © by Joanna Adamska-Maślanka
Fotografija: © by Joanna Adamska-Maślanka
Fotografija: © by Joanna Adamska-Maślanka
Fotografija: © by Joanna Adamska-Maślanka
Fotografija: © by Van Der Lemmoh
Fotografija: © by Cooper Buchholz
Fotografija: © by Cooper Buchholz
Fotografija: © by Dejan Nemecek
Fotografija: © by Dejan Nemecek
Fotografija: © by Dejan Nemecek
Fotografija: © by Dejan Nemecek
Fotografija: © by Dejan Nemecek
Fotografija: © by Dejan Nemecek
Fotografija: © by Dejan Nemecek
Fotografija: © by Dejan Nemecek
Fotografija: © by Dejan Nemecek
Fotografija: © by Dejan Nemecek
Fotografija: © by Dejan Nemecek
Fotografija: © by David Serrano Marques
Fotografija: © by David Serrano Marques
Fotografija: © by David Serrano Marques
Fotografija: © by David Serrano Marques
Fotografija: © by David Serrano Marques
Fotografija: © by David Serrano Marques