
Lake Tanganyika cichlids — species, locations & maps
Lake Tanganyika cichlids — species, locations & maps

tanganyika.si
Lake Tanganyika cichlids — species, locations & maps.
All images are used with permission of the authors. Unauthorized use is prohibited.
Quick links
Najbolje je, da v akvarij naselimo enega samca z nekaj samicami. Možna je sicer tudi naselitev v parih, a je boljša varianta z več samicami. Nikoli pa ne naselimo skupaj več kot enega samca, saj je zaradi agresivnosti med samci (tudi v naravi so npr. posamezni teritoriji samca oddaljeni vsaj 5 m), praktično nemogoče, da bi sobivala skupaj na daljši rok še v tako zelo velikem akvariju. Po drugi strani pa so samci te vrste do samic razmeroma mirni. Za par oz. harem samca z nekaj samicami naj bo akvarij dolžine vsaj 150 cm. Pomembna pri tej vrsti pa je tudi višina akvarija (vsaj 60 cm). V primeru skupinskega akvarija naj bo ta še večji. V akvariju zagotovimo vsaj en večji kamen z ravno površino, na katerem bo samec zgradil gnezdo za razmnoževanje. Na dnu akvarija naj bo droben pesek. Glede na to, da je to vrsta iz večjih globin, naj bo akvarij precej šibko osvetljen.
Teritorialni samci vzdržujejo teritorij v skalnem oz. vmesnem okolju, kjer ponavadi zgradijo gnezdo v obliki vulkana na vrhu kake skale. Ta gnezda imajo premer od 30 do 50 cm. Pri nekaterih lokalitetah iz Tanzanije (Cape Mpimbwe, Siyeswe Bay, Nkwasi Point in Luagala Point) pa Ad Konins poroča, da je videl graditi gnezda tudi na peščenem dnu (podobno kot je to značilno za vrste iz rodu Callochromis). Razlika med posameznimi teritoriji samcev je od 5 do 10 m. Potek razmnoževanja ni tipičen za ustonoše, saj se samec in samica ne vrtita v krogu, ampak se samica samo vzratno premakne nazaj, da pobere jajčeca (torej podobno kot pri vrsti Cyphotilapia frontosa). Jajčeca so majhna (premera le okrog 2 mm), a jih je kljub temu zelo malo (največ ducat, ponavadi pa le nekje 3 do 5). Razlog je v tem, da samica zelo dolgo nosi mladice (ponavadi nekje 2 meseca, Joder (2014) pa poroča, da je videl izpusti četrto in peto mladico šele po 113! dneh). Tako so torej mladice v ustih takrat že precej velike in če bi jih bilo več, samica v ustih ne bi imela več mesta. Za razliko od večine ostalih ustonoš je za tole vrsto značilno, da samica ves čas, ko nosi mladice, tudi normalno je. Razlog, da se je pri tej vrsti razvil tak način razmnoževanja, je najverjetneje v tem, da čim dlje časa zaščitijo mladice pred predatorji iz globokih voda (vrstami iz rodu Bathybates).
Večina B. horii, ki je prisotna v akvaristiki, prihaja iz Zambije (pogosto iz Chituta Bay). Je pa drugače ta vrsta razširjena okrog celega jezera in zadnje čase se vse več ta vrsta izvaža tudi iz teh lokacij izven Zambije. Poznane so tudi različne geografske variante te vrste. Zaključek repne plavuti je tako pri nekaterih lokalitetah špičast, pri drugih, npr. tistih med Karilani Island in Cape Mpimbwe v Tanzaniji, pa okrogel. Za variante severno od reke Malagarasi (okrog Kigome) pa je značilna črna lisa med zgornjo in srednjo horizontalno linijo. Za trebušno plavut samcev okrog Kigome je značilna tudi rumenkasta obarvanost, medtem ko je pri ostalih populacijah črna.
Fotografija: © by Evert van Ammelrooy
Ta primerek B. tricoti je bil ujet zraven med preostalimi B. horii skupaj v isti ribiški mreži na lokaciji Samazi v Tanzaniji.
Fotografija: © by Ad Konings