Lake Tanganyika cichlids — species, locations & maps

By genera By locations Locations Maps Posters Interactive map

Tropheus brichardi 'North of Kigoma'.jpg

Fotografija:	© by Evert van Ammelrooy
Skupina/Rod:	Tropheini/Tropheus
Biotop:	Skalno okolje.
Običajna odrasla velikost:	14 cm / 12 cm
Priporočljiva velikost akvarija:	400 L
Ureditev akvarija:	Za Tropheuse je priporočljiv akvarij dolžine vsaj 150 cm in volumna 400 litrov. Na dnu akvarija naj bo droben pesek. Da zagotovimo dovolj skrivališč za preganjane ostrižnike, pa namestimo v akvariju precejšnje število kamnov. Priporočljivo je, da s pomočjo kamnov ustvarimo v akvariju vsaj eno ali pa nekaj vizualnih pregrad. Rastlin v naravnem okolju Tropheusov ni, zato jih tudi v akvariju ne rabimo. V kolikor jih vseeno želimo imeti iz estetskih razlogov in pa zaradi tega, ker nam lahko malenkost pomagajo pri vzdrževanju kvalitete vode, izberimo take z bolj trdimi listi (Vallisnerio, Anubije, Ceratophyllum,...). Take bodo načeloma Tropheusi pustili na miru . Za Tropheuse je tudi bistvenega pomena kemizem vode. Ph naj bo obvezno nad 7.5 (od 7.5 do 9.5). Temperatura pa konstantno med 25 in 27°C. Temperatura naj nikoli ne preseže 29°C saj bi to lahko bilo usodno za Tropheuse. Višja temperatura namreč dvigne potrebo po kisiku, obenem pa se tudi zmanjša vsebnost kisika v vodi. Voda v jezeru je v zgornjih 40 m zelo čista in bogata s kisikom. Zato tudi v akvariju zagotovimo, da bo vsebnost kisika velika. To zagotovimo z zračnimi črpalkami, iztoki iz filtrov usmerjeni v vodno gladino ali pa s pomočjo tokovnih črpalk usmerjenih v površino vode, ki še dodatno pomagajo pri valovanju vodne gladine. Tropheusi so tudi zelo občutljivi na prisotnost amonijaka, nitritov in nitratov v vodi, zato je pomembno, da je filter dovolj zmogljiv in dobro biološko utečen. Amonijak in nitrit namreč povzročita takojšnjo zastrupitev. Povišani nitrati pa vodijo v počasno poslabšanje zdravja. Zato so pomembne redne tedenske 30 do 50% menjave vode. Voda, ki jo menjujemo pa naj bo prav tako bogata s kisikom.
Naselitev:	V akvariju je praktično nemogoče ponazoriti naravno okolje Tropheusov, saj bi zato rabili enormno velik akvarij. V naravi je večina odraslih Tropheusov teritorialnih in tako tudi v akvariju eden oz. nekaj teritorialnih samcev zavzame svoj prostor (teritorij), za preostale samce in samice pa zmanjka prostora. Glede na to, da je hrane v akvariju več kot v naravi, pa so ostali neteritorialni Tropheusi nekako umirili težnjo po tem, da bi vsak imel svoj teritorij za hranjenje. Najbolj priporočljivo je Tropheuse naseliti v relativno velikih skupinah (od 15 do 25). V taki skupini ni nujno, da sta samo eden ali dva samca (lahko jih je tudi več). Naj pa bodo vseeno na enega samca vsaj 3 do 4 samice. Bo pa v taki skupini najverjetneje samo eden samec dominanten in si bo lastil določen prostor (teritorij) v akvariju in le ta samec se bo tudi drstil. V skupinskem akvariju lahko imamo načeloma tudi malenkost manjše skupine. Ustrezni sostanovalci v takem skupinskem akvariju so predvsem ostali rastlinojedi Tanganjiški ostrižniki, kot so npr. manjši Petrochromisi, Gobi ostrižniki (Eretmodusi, Tanganicodusi in Spathodusi) in pa ostrižniki iz vrst Simochromis. V akvariju nikoli ne naselimo skupaj istih vrst Tropheusov različnih geografskih variant (npr. dve vrsti T. moorii), ker bo tako možnost križanja precej velika. Lahko pa naselimo skupaj različne vrste Tropheusov. Najboljše, da izberemo take, ki tudi v naravi živijo skupaj na istih lokacijah. Npr. načeloma lahko naselimo skupaj T. duboisi s katero koli drugo vrsto Tropheusov, čeprav pa zna konkretno pri tej vrsti nastati problem, ker so manj agresivni od ostalih vrst Tropheusov in jih je spet zaradi tega boljše naseliti v samostojni akvarij. Pri naselitvi Tropheusov je najboljše, da v začetku naselimo večjo skupino mladičev in se tako teritoriji določijo postopoma skozi odraščanje. Pri naselitvi odraslih Tropheusov zna biti "vojna" za teritorije zelo krvava. Zelo težavno je tudi dodajanje kakršnih koli Tropheusov v skupino, kjer so se že izoblikovali teritoriji.
Hrana:	Rastlinojed. V jezeru se Tropheusi hranijo z nitastimi algami iz aufwuchsa. V akvariju sicer nekaj teh alg lahko zraste po kamnih, ampak verjetno ne dovolj, da bi to predstavljalo njihovo večinsko prehrano. Kot aternativa je v akvariju za Tropheuse najboljša prehrana lističi z dovolj veliko vsebnostjo spiruline. Občasno lahko ponudimo tudi hrano kot je Daphnia, Cyclops in Mysis. Nekaj od te hrane zaužijejo namreč tudi pri strgaju alg iz aufwuchsa v jezeru. Strogo pa se izogibajmo visoko proteinske hrane, saj je lahko ta za Tropheuse usodna. Imajo namreč zelo dolg prebavni trakt, ki je prilagojen prehrani z malo vsebnostjo proteinov. Visoko proteinska hrana pa lahko hitro vodi k bolezni znani kot napihnjenost (bloat), na katero so zelo občutljivi. Odrasle ostrižnike hranimo le enkrat na dan in sicer le toliko, kolikor lahko pojejo v dveh minutah (v tem času namreč pojedo toliko ali pa še več, kot v jezeru cel dan). Načeloma jih lahko hranimo tudi večkrat na dan, ampak potem to količino hrano namenjeno za en obrok, ustrezno razdelimo na porcije.
Razmnoževanje:	So tipične ustonoše. Tropheusi se začnejo drstiti ponavadi ko dosežejo starost 12 mesecev (nekateri sicer lahko tudi precej kasneje). Drst se začne s preganjanjem samice s strani dominantega samca. V jezeru se namreč parjenje začne s tem, da samica pride na teritorij samca in se začne tam hraniti. Ker pa je v akvariju teritorij samca ponavadi kar celoten akvarij, dominanten samec preganja samice ves čas (zaradi prisotnosti samic na njegovem teritoriju) tudi če te še niso spolno zrele. Zato je pomembno, da imamo v akvariju dovolj skrivališč in vizualnih pregrad, da se lahko samice po potrebi umaknejo. Samica, ki je spolno zrela ponavadi odgovori na snubljenje samca (tresenje) in mu sledi na njegov teritorij. Drst se ponavadi zgodi na najmirnejšem delu samčevega teritorija, ponavadi na rahlo nagnjenem območju. Preden začne samica z odlaganjem jajčec se nagne na eno stran s trebuhom proti samcu in se začne sunkovito tresti. Ko odloži eno jajčece se sunkovito iztegne in pobere jajčece v usta. V tem času in tudi po tem, ko samica že ima jajčece v ustih, pa jih samec oplodi. Ta postopek se nato ponavlja, dokler niso oplojena vsa jajčeca. Jajčeca so razmeroma velika (od 5 do 7 mm) zato jih je temu ustrezno manj (okrog 6 do 16). Samica nosi mladice v povprečju od 24-26 dni. Po tem času začne samica mladice počasi spuščat. Varuje jih ponavadi še nekaj dni po tem, ko jih spusti. Samec pri varovanju mladic nima nobene vloge in ponavadi samico spodi s svojega teritorija že takoj po drsti. Za razliko od večine ustonoš (npr. Malawi mbun) se samice Tropheusov tudi v času nošenja mladic prehranjujejo. So pa ugotovili, da samice nekaterih vrst sicer sprejmejo hrano, ampak je ne požrejo (z njo se hranijo samo mladice). Medtem, ko so spet pri drugih vrstah Tropheusov odkrili, da se tudi samice v času nošenja mladic normalno prehranjujejo skupaj z mladicami.
Agresivnost:	Pri Tropheusih imajo za razliko od večine Haplochromisov v jezeru tudi samice svoje teritorije (za hranjenje). So pa teritoriji samcev ponavadi 1x do 2x večji od teritorijev samic. V akvariju zaradi že zgoraj omenjenga vzroka (omejen prostor) teritorije poseduje samo nekaj ali pa le en dominanten samec. Iz tega teritorija podijo vse ostale ostrižnike. So pa zelo agresivni predvsem znotraj svoje vrste, do drugih vrst v akvariju pa svoje agresije ne izkazujejo tako zelo. Zaradi te velike znotraj vrstne agresije jih je priporočljivo naseliti v večjih skupinah, da se agresija porazdeli med več posameznikov.
Komentar:	Po Ad Koningsu (2015) je Tropheus brichardi vrsta, ki tolerira tudi območja bogata s sedimentom in jih lahko zaradi tega najdemo v plitvejših predelih bogatih s sedimentom, kakor tudi v globokem skalnem okolju. To je verjetno tudi vplivalo na njihovo razširitev vzdolž vzhodne in zahodne obale in so najbolj razširjena in najbolj agresivna vrsta Tropheusov v jezeru.Po Ad Koningsu (2015) najdemo tako T. brichardi v jezeru na štirih ločenih območjih, na katerih najdemo skupaj 10 različnih variant: 1. Nyanza-Lac 2. Mwamgongo, Kigoma, Cape Bangwe & Bulombola 3. Magambo, Bulu Point, Karilani Island, Luagala Point & Nkwasy Point 4. Kapemba & Kipili Island 5. Kisambala & Mtosi 6. Ticha & Kilindwa 7. Kizamba & Kitoke 8. Kiliza, Kabimba & Kawasindi Island 9. Katenga & The Kavala Islands 10. Kalemie, Cape Tembwe & Mtoto Pri African Diving se s tem ne strinjajo in pravijo, da najdemo prave T. brichardi samo med Nyanza-Lac in reko Malagarasi (najjužnejša lokacija Moyobozi). Ostale podobne Tropheuse pa po njihovem mnenju nebi smeli šteti med T. brichardi. Variatne 3.,6.,7.,8.,9. in 10. tako oni imenujejo T. sp. 'Lukuga', varianto 4. T. sp. 'Kipili' in varianto 5. T. sp. 'Mtosi'. Te variante od 3. do 10. smo kot svoje vrste tudi ločeno predstavili na naši strani in si lahko pri njihovih opisih pogledate razlike napram pravim T. brichardi (varianta 1. in 2.). Pri African Diving podajajo tudi drugačen podatek glede agresivnosti in sicer naj bi bili po njihovem T. sp. 'Crescentic' še agresivnejši od T. brichardi. Glede na to, da imamo ostale variante opisane že ločeno, si tukaj poglejmo varianti 1. in 2., ki sta po African Diving edini, ki predstavljata vrsto T. brichardi. 1. Za tole varianto je značilno rjavo telo pri čemer je repna plavut še temnejša in rumenkasto bela pega na vrhu telesa nekje med 4 in 11 bodico hrbtne plavuti. Podobna rumena pega je vidna tudi na trebuhu. Ta rumena pega na trebuhu je značilna tudi za varianto 2 - torej za vse T. brichardi po African Diving. Zanimivo, da neteritorialni samci ne kažejo rumene pege na vrhu telesa in so v celoti rjavi oz. zeleno-rjavi. Mladice te variante so rumene z rjavimi vertikalnimi linijami. Šarenica (iris) pri tej varianti je bela in včasih z svetlo modrimi fleki. Na podlagi primerkov iz Nyanza-Lac je bila tudi opisana vrsta T. brichardi (Nelissen 1975). 2. Za variante južno od meje med Burundi in Tanzanijo pa do reke Malagarasi je za tiste variante iz sedimentno bogatega vmesnega okolja značilna temno zelena do modro-rjava barva, pri čemer so vertikalne proge le slabo vidne. Pri variantah iz skalnega okolja brez sedimenta so proge bolje vidne, prav tako pa je prisotna tanka rumena pega na vrhu telesa in svetlo rumena pega na trebuhu. Več podrobnosti o tej vrsti in zakaj ostale podobne vrste ne bi smeli enačiti z T. brichardi pa si lahko preberete na blogu od African Diving: Observations on Brichard’s Tropheus

Tropheus brichardi (North of Kigoma)
Fotografija: © by Evert van Ammelrooy

tanganyika.si

Lake Tanganyika cichlids — species, locations & maps.

All images are used with permission of the authors. Unauthorized use is prohibited.

Quick links

By genera By locations Locations Maps Posters Interactive map

Contact