Lake Tanganyika cichlids — species, locations & maps

By genera By locations Locations Maps Posters Interactive map

Cyathopharynx sp. 'neon streak' Chisanze.jpg

Fotografija:	© by Evgeniy Nesterov
Skupina/Rod:	Ectodini/Enantiopus
Biotop:	Živijo nad peščenim dnom v peščenem okolju jezera a se drstijo v bližini skal (skalnega okolja). Živijo v večjih skupinah in ostanejo ponavadi v isti skupini vse življenje. Skupina se verjetno formira takoj, ko samice spustijo mladice. Skupina se razmnožuje in živi skupaj dokler člani skupine ne umrejo (nekje po treh letih). Največja globina na katerih jih najdemo je 40 m, v času drstenja, pa jih najdemo v precej plitvejših vodah.
Običajna odrasla velikost:	Samci lahko dosežejo maksimalno velikost okoli 15 cm, samice so za kak cm manjše. Spolno zreli postanejo nekje po enem letu.
Razlika med spoloma:	Samice in samci, ki se ne drstijo so peščeno sive barve in se odlično zlijejo z barvo peska. Teritorialni samci, ki so pripravljeni na drst pa se čudovito obarvajo.
Priporočljiva velikost akvarija:	300 L
Ureditev akvarija:	Akvarij uredimo tako, da bodo na voljo čim večja peščena območja (droben pesek). Kamnov naj bo le nekaj. Enantiopus melanogenys živi v jezeru v večjih skupinah, ki štejejo tudi po 100 članov, zato je pripočljivo, da jih imamo tudi v akvariju v večjh skupinah. Najmanjši akvarij primeren za to vrsto bi naj bil nekje dolžine 120 cm in globine 50 cm. V tak akvarij lahko naselimo skupino 5 do 7 posameznikov. Razmerje samcev in samic pri tej vrsti ni tako zelo pomembno, saj niso preveč agresivni in lahko imamo v istem akvariju brez težav več samcev. Drugače pa je najboljše, da je v akvariju samo ta vrsta, ker ne prenesejo najbolje nadlegovanje ostalih rib oz. če že želimo še kako vrsto, so naj to ribe, ki plavajo v srednjem in zgornjem delu akvarija (npr. Paracyprichromis). Ko se vrsta začne drstiti je najboljše, da samice ki nosijo nekje po dveh tednih odstranimo v poseben akvarij. Ampak tega nikar ne počnimo čez dan, saj se samice zelo hitro prestrašijo in lahko jajčeca oz. mladice izpljunejo. Najboljše je, da ponoči previdno vzamemo samico iz akvarija in jo namestimo v poseben akvarij, ki naj bo nameščen na mirno mesto, da samica ne bo preveč pod stresom. Vedno ohranimo mladice iz posameznega legla (leglo šteje nekje 15 do 70 mladic) in jih priključimo ostali skupini, saj je znano, da se samice te vrste ponavadi drstijo le eno leto, nato pa prenehajo.
Hrana:	Mesojed. V jezeru se prehranjujejo z majhnimi rakci, ki jih najdejo v vrhnjem delu podlage (peska). Pri iskanju hrane le redko potisnejo glavo v pesek ampak prežijo za hrano nad njim. V akvariju jim ponudimo razno zmrznjeno hrano in visoko kvalitetno ostalo hrano (lističe, granule...).
Razmnoževanje:	Ustonoša. Jajčeca oz. mladice nosi samo samica. Drst poteka skozi vso leto a je aktivnejša v deževni dobi (med decembrom in majem). Drst se zgodi v drstiščih, ki jih iz peska pripravi samec. Potek drsti je podoben, kot pri večini ustonoš (ples). Število mladic je ponavadi med 30 in 80. Samec se lahko v istem dnevu pari z več samicami, pa tudi samica lahko nosi oplojena jajčeca od dveh ali več samcev. V kratkem časovnem razdoblju tako vse samice nosijo mladice. Velike skupine samic, ki nosijo, se tako pogosto nahajajo v bližini pripravljenih drstišč samca in ostanejo v plitvih vodah tako dolgo, da ne izpustijo mladic, to je nekje tri tedne. Če želimo ohraniti mladice, jih je obvezno potrebno takoj odstraniti (ali pa samico že prej ločiti v poseben akvarij). So namreč slabi starši in ko samica enkrat izpusti mladice, jih noben izmed staršov več ne varuje, zato mladice hitro postanejo hrana ostalim ribam.
Agresivnost:	Miren ostrižnik tako znotraj vrste, kakor tudi do drugih vrst.
Komentar:	Enantiopus melanogenys je vrsta, ki je bila skozi čas kar nekaj premeščena med rodovoma Xenotilapia in Enantiopus. A je bilo z zadnjo analizo DNA (2012 Kidd) dokazano, da ne pripada vrsti Xenotilapia.