Zgornji del skalnega okolja blizu obale. Prilagojeni so na življenje v razburkani vodi in to v taki meri, da jih dejansko ne najdemo nikjer drugje kot v plitvih vodah skalnega okolja, kjer je voda razburkana. Njihova značilna oblika telesa in dolga hrbtna plavut jim omogoča, da se obdržijo v taki razburkani vodi in jih le ta ne odnese.
Običajna odrasla velikost:
So največji izmed gobi ostrižnikov. V jezeru zrastejo nekje do 10 cm (v akvariju lahko še malenkost več). Samice so precej manjše (velikosti nekje do 6 cm).
Priporočljiva velikost akvarija:
300 L (za uigran par)
Ureditev akvarija:
Znotraj vrste so zelo agresivni (razen uigran par). Tudi že vzpostavljen par pa se zna zaplesti pogosto v dvoboje, sploh v primeru izgube jajčec oz. mladic, zato rabimo za te ostrižnike akvarij velikosti vsaj 300 L tudi če imamo samo par, v primeru večjega števila primerkov te vrste pa akvarij velikosti vsaj 500 L ali več.
V akvariju zato zagotovimo predvsem dovolj skrivališč, kamor se lahko ti ostrižniki umaknejo, če so ogroženi. Na dnu naj bo droben pesek. Pretok filtra pa naj bo precej velik, da ponazorimo naravne razmere, v kakršnih živi ta ostrižnik.
Naselimo jih lahko skupaj z drugimi gobi ostrižniki ampak ne iste vrste ali pa z manjšimi lamprologini (Julidochromis, Neolamprologus,...). Tudi ostrižniki odprtih voda, kot so vrste iz rodu Cyprichromines in Benthochromis znajo biti primerni sostanovalci.
Hrana:
Vsejed. Prehranjujejo se iz aufwuchsa in sicer z algami in manjšimi nevretenčarji, ki živijo v tam.
Glede širine ust so nekje na vmes med Erotmodusi, ki so bolj specializirani za strganje alg in pa Tanganicoudusi, ki so se bolj specializirali za pobiranje nevretenčarjev iz aufwuchsa.
Razmnoževanje:
Ustonoša. Pri tej vrsti za razliko od preostalih gobi ostrižnikov nosi mladice samo samica. Samec prevzame to vlogo le izjemoma. Samica nosi mladice tako nekje 3 tedne.
Agresivnost:
Znotraj vrste so izjemno agresivni, do drugih vrst pa niso preveč teritorialni. Če želimo imeti v akvariju več kot par rib, je potrebno zaradi agresivnosti zagotoviti precej velik akvarij (več od 500L).
Komentar:
Izmed vseh vrst gobi ostrižnikov je tale v jezeru najslabše zastopana. Najdemo jih le v zgornji tretjini jezera Tanganyika.
Za razliko od drugih gobi ostrižnikov ne potrebujejo tesnega stika s podlago in jih pogosto vidimo plavati tudi stran od skal.
Od drugih gobi ostrižnikov se loči po tem, da je njegovo telo rjave oz. bež barve, modrih pik je malo in so le okoli glave, po telesu pa tudi ni vidnih vertikalnih prog.
Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.
V akvariju zato zagotovimo predvsem dovolj skrivališč, kamor se lahko ti ostrižniki umaknejo, če so ogroženi. Na dnu naj bo droben pesek. Pretok filtra pa naj bo precej velik, da ponazorimo naravne razmere, v kakršnih živi ta ostrižnik.
Naselimo jih lahko skupaj z drugimi gobi ostrižniki ampak ne iste vrste ali pa z manjšimi lamprologini (Julidochromis, Neolamprologus,...). Tudi ostrižniki odprtih voda, kot so vrste iz rodu Cyprichromines in Benthochromis znajo biti primerni sostanovalci.
Glede širine ust so nekje na vmes med Erotmodusi, ki so bolj specializirani za strganje alg in pa Tanganicoudusi, ki so se bolj specializirali za pobiranje nevretenčarjev iz aufwuchsa.
Za razliko od drugih gobi ostrižnikov ne potrebujejo tesnega stika s podlago in jih pogosto vidimo plavati tudi stran od skal.
Od drugih gobi ostrižnikov se loči po tem, da je njegovo telo rjave oz. bež barve, modrih pik je malo in so le okoli glave, po telesu pa tudi ni vidnih vertikalnih prog.
Fotografija: © by Patrick Tawil
Fotografija: © by Patrick Tawil
Fotografija: © by Tautvydas Pangonis
Fotografija: © by Tautvydas Pangonis
Fotografija: © by Benoit Jonas
Fotografija: © by Benoit Jonas
Fotografija: © by Benoit Jonas
Fotografija: © by Benoit Jonas
Fotografija: © by Benoit Jonas
Fotografija: © by Benoit Jonas