Naseljujejo vmesno okolje (območja v bližini skalnega okolja). Najdemo jih na globinah od 5 do 25 m.
Običajna odrasla velikost:
Samci zrastejo do velikosti 22 cm. Samice so precej manjše (od 12 do 15 cm).
Razlika med spoloma:
Samci so večji od samic. Imajo lepše in daljše plavuti (predvsem prsna plavut lahko sega daleč nazaj za podrepno plavutvijo).
Priporočljiva velikost akvarija:
500 L
Ureditev akvarija:
Je kar zahtevna vrsta kar se akvaristike tiče. Sploh pri lovlenju divjih rib v jezeru je potrebno precej previdnosti. Sicer jih je razmeroma enostavno ujeti, a lahko v vrečkah zelo hitro poginejo (predvsem samice so občutljivejše). Samci pa ponavadi takoj zatem ko jih ujamemo izgubijo svoje čudovite barve. Tudi preživele divje ribe pa je potrebno previdno prilagoditi na akvarij, saj je to vrsta, ki je občutljiva na hitre spremembe in kvaliteto vode. Pogosto izgubi apetit in nato strada do smrti. Kakor večina rastlinojedih ostrižnikov ima tudi ta vrsta dolg prebavni trakt in je zelo občutljiva na hrano, zato v akvariju obvezno zagotovimo zadostno količino rastlinske hrane.
Kljub temu, pa je to vrsta, ki akvarista s svojo lepoto nagradi za vložen trud, če le imamo na voljo dovolj velik akvarij. Minimalna velikost akvarija naj bi bila 500 L. Bo pa v takem akvariju le en samec postal teritorialen, gradil gnezdo v obliki vulkana in pokazal svoje najlepše barve. Če želimo vsaj delno ponazoriti razmere v naravi, pa bi potrebovali akvarij velikosti vsaj 1000 L, v katerem bi lahko bilo teritorialnih in gradilo gnezda več samcev. Ampak tudi v tako velikem akvarju samci ne bi bili ves čas čudovito obarvani, saj izven sezone parjenja izgubijo barvo in postanejo sivi.
C. foae mora biti glaven ostrižnik v akvariju, saj bo le tako pokazala ta vrsta svoje najlepše barve. Zato je nikakor ne naselimo skupaj z agresivnimi vrstami, npr. Tropheusi (tile njim lahko tudi kaj hitro odgriznejo čudovite prsne plavuti, ki se potem več nikoli ne obnovijo). Primerne vrste za naselitev z njimi so predvsem tiste iz rodov Ectodini, Eretmodini in Cyprichromini.
Kamni za akvarij s temi ostrižniki niso nujni, lahko pa pomagajo pri ustvarjanju teritorijev. Nasprotno pa je obvezna precejšnja količina finega peska iz katerega nato samci zgradijo čudovita gnezda.
Da se ti ostrižniki pokažejo v svojih najlepših barvah je pomembna tudi svetloba. Samo svetloba od zgoraj ponavadi ni dovolj. Najboljše je, da akvarij doseže tudi dnevna svetloba s sprednje strani od bližnjega okna (ampak ne direktna sončna svetloba).
Hrana:
Rastlinojed. V naravi se vglavnem prehranjuje z diatomejami in enoceličnimi algami iz bioprerasta (aufwuchsa). Ta material se prebavlja skozi dolgo črevesje teh rib, ki je značilno za rastlinojede ostrižnike.
Razmnoževanje:
Ustonoša. Priprava na drst se začne s tem, da se samec čudovito obarva in začne iz peska graditi gnezdo, ki izgleda kot kak vulkan. Včasih tole gnezdo zgradi na dnu, nemalokrat pa pesek nosi na kako ravno skalo in zgradi gnezdo na vrhu tiste skale. Ponavadi se več samcev nahaja skupaj na istem območju, njihova gnezda pa so oddaljena od 3 do 5 m. Tale gnezda so skupaj s tistimi od ostrižnikov iz rodu Enantiopus ena izmed največjih čudes podvodnega sveta Tanganyike.
Ko je gnezdo pripravljeno, zvabi samec samico v svoje gnezdo, kjer se zgodi drst. Samica se lahko istočasno pari z več samci, tako da obišče več teritorijev (gnezd) samcev zaporedno. Samice ki se drstijo se ponavadi držijo skupaj v skupini in verjetno tudi istočasno izpustijo mladice. Število mladic je ponavadi od 40 do 50.
Agresivnost:
Pri branjenju svojega teritorija znajo biti samci kar precej agresivni.
Komentar:
Cyathopharynx foae je zelo podobna vrsti Cyathopharynx furcifer (nekateri so celo mnenja, da ne gre za dve različni vrsti ampak le za eno vrsto - C. furcifer). Obe vrsti obstaja v kar nekih različnih variacijah, ki se razlikujejo predvsem po obarvanosti. Glavna razlika med njima je, da Cyathopharynx foae živi v nekoliko bolj globokih vodah in so temnejše, nekatere lokalne variante so skoraj črne, medtem ko so variante Cyathopharynx furcifer svetlejše. Ad Konings imenuje C. foae tudi "dark furcifer". Vrsto C. foae bomo velikokrat našli poimenovano tudi C. foai.
Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.
Kljub temu, pa je to vrsta, ki akvarista s svojo lepoto nagradi za vložen trud, če le imamo na voljo dovolj velik akvarij. Minimalna velikost akvarija naj bi bila 500 L. Bo pa v takem akvariju le en samec postal teritorialen, gradil gnezdo v obliki vulkana in pokazal svoje najlepše barve. Če želimo vsaj delno ponazoriti razmere v naravi, pa bi potrebovali akvarij velikosti vsaj 1000 L, v katerem bi lahko bilo teritorialnih in gradilo gnezda več samcev. Ampak tudi v tako velikem akvarju samci ne bi bili ves čas čudovito obarvani, saj izven sezone parjenja izgubijo barvo in postanejo sivi.
C. foae mora biti glaven ostrižnik v akvariju, saj bo le tako pokazala ta vrsta svoje najlepše barve. Zato je nikakor ne naselimo skupaj z agresivnimi vrstami, npr. Tropheusi (tile njim lahko tudi kaj hitro odgriznejo čudovite prsne plavuti, ki se potem več nikoli ne obnovijo). Primerne vrste za naselitev z njimi so predvsem tiste iz rodov Ectodini, Eretmodini in Cyprichromini.
Kamni za akvarij s temi ostrižniki niso nujni, lahko pa pomagajo pri ustvarjanju teritorijev. Nasprotno pa je obvezna precejšnja količina finega peska iz katerega nato samci zgradijo čudovita gnezda.
Da se ti ostrižniki pokažejo v svojih najlepših barvah je pomembna tudi svetloba. Samo svetloba od zgoraj ponavadi ni dovolj. Najboljše je, da akvarij doseže tudi dnevna svetloba s sprednje strani od bližnjega okna (ampak ne direktna sončna svetloba).
Ko je gnezdo pripravljeno, zvabi samec samico v svoje gnezdo, kjer se zgodi drst. Samica se lahko istočasno pari z več samci, tako da obišče več teritorijev (gnezd) samcev zaporedno. Samice ki se drstijo se ponavadi držijo skupaj v skupini in verjetno tudi istočasno izpustijo mladice. Število mladic je ponavadi od 40 do 50.
Fotografija: © by Carl Westholm
Fotografija: © by Carl Westholm