Tanganyika-Interaktivna Mapa.png Jezero Tanganyika.jpg ParametriVode.jpg RazmnozevanjeTanganyika.tiff Povezave.jpg
Previous pageNext pageVoda jezera Tanganyika
Fotografija: © by African Diving Ltd

Jezero Tanganyika je drugo največje afriško jezero s površino 32,900 km2. Največje afriško jezero je Victoria s površino 68,800 km2, Malawi pa je takoj za Tanganyiko s površino 29,600 km2. Tanganyika velja tudi za izjemno čisto jezero (z zelo majhnim številom mikrobov) in z veliko vidljivost do 20 m. Tanganyika je tudi izremno globoko jezero, saj je povprečna globina jezera kar 570 m, največja pa celo 1470 m. Posledično je količina vode tudi precej večja kot v ostalih dveh omenjenih afriških jezerih. V Tanganyiki je tako 18,900 km3 vode (Victoria 2,750 km3, Malawi 8,400 km3). Kljub temu, da je jezero Tanganyika izredno globoko pa naše ostrižnike iz tega jezera najdemo največ do globine 250 m (nižje namreč ni kisika in tako življenje ni možno).
Kakšne pa so lastnosti vode (temperatura, trdota, ph...) v jezeru Tanganyika? Za razliko od naših vod je specifika predvsem v tem, da je karbonatna trdota (KH) višja od skupne trdote (GH). Iz naših vodovodnih pip pa ponavadi priteče voda, kjer je delež KH v GH nekje 80% (torej, če je skupna trdota 15°dGH, bi naj bila karbonatna nekje 12°dKH).
Cilj vsakega dobrega akvarista je, da svojim ribicam omogoči čim boljšo ponazoritev naravnega okolja ribic v katerem živijo. In poleg izbire in ureditve akvarija, ki bi naj čim bolj ponazarjal naravno okolje, je voda prav gotovo zelo pobemben oz. najpomembnejši faktor. V celoti seveda ne gre ponazoriti naravnega okolja, saj je akvarij zaprta celota (isto velja tudi za vodo). V neki meri pa se tudi ribe lahko prilagodijo na določena odstopanja, ki pa naj ne bi bila prevelika. Za divjake (ribe uvožene direktno iz jezer) je sicer vseeno dobro, da prilagodimo parametre čim bolj tistim v jezeru (kar sicer ni vedno enostavno), za vzgojene ribe v naših akvarijih pa so dovoljena neka odstopanja, saj so nekatere izmed teh rib že generacije gojene v naših vodah in so v neki meri že prilagojene na tako vodo. V spodnjih tabelah so podane vrednosti parametrov po posameznih jezerih in kake bi naj bile priporočljive oz. sprejemljive vrednosti v naših akvarijih. Svetujem pa vam, da če niste izkušeni in če vaša voda ne odstopa preveč od priporočljivih vrednost, da se vseeno ne igrate preveč z prilagoditvijo posameznih parametrov, ker še vedno je boljše, da so parametri stabilni, kakor pa bi z optimizacijo povzročili prevelika nihanja.

Tanganyika Vrednosti v jezeru Vrednosti v akvariju
Temperatura 24°C do 27°C 25°C do 26°C
pH 8.3 do 9.2 8.0 do 9.5
Skupna trdota (GH) 10°dGH do 13°dGH 8°dGH do 20°dGH
Karbonatna trdota (KH) 16°dKH do 19°dKH 11°dKH do 22°dKH
Prevodnost 570 µS/cm do 640 µS/cm do 1100 µS/cm

Temperatura

Najbolje bo, da našim afriški ostrižnikom v akvariju zagotovimo temperaturo kakršna je tudi v jezeru. V jezeru Tanganyika so spremembe v temperaturi skozi celotno leto majhne. V akvariju pa bo še najboljše, da se držimo nekih srednjih vrednosti glede na temperature v jezeru (glej tabelo).
Znano je, da Tanganyika in tudi drugi afriški ostrižniki ne prenašajo dobro visokih temperatur. Naši ostrižniki bodo pri višjih temperaturah sicer aktivnejši (tudi agresivnejši), njihov metabolizem se poveča (s tem tudi potreba po hrani), ribe se bodo sicer tudi boljše razmnoževale, a kar je lahko usodno za Afriške ostrižnike je pomanjkanje kisika. Pri višjih temperaturah se kisik v vodi namreč slabše raztaplja, kar se opazi predsem po hitrem dihanju (odpiranju in zapiranju škrg) in lovljenju zraka na površini vode. Temperaturo okoli 30°C ribe še prenesejo za krajši čas, medtem ko pa temperatura naraste nad 30°C pa je lahko to hitro usodno za naše ostrižnike. Pri priporočjivih temperaturah (torej okrog 25°C) so ribe še vseeno aktivne a manj agresivne, kljub temu pa se bodo brez težav razmnoževale. Pri prenizkih temperaturah pa preidejo ribe v ene vrste hibernacijo, kar zopet ni najboljše. Zato se držimo podanih temperatur v tabeli.

pH

pH nam pove ali je naša voda kisla ali bazična. Kislost merimo z negativnim logaritmom koncentracije vodikovih ionov (H+). Koncentracijo ionov pa izražamo s pH. Merimo ga z lestvico od 0 do 14, pri čemer predstavlja 7.0 nevtralno vodo, vrednosti manjše od 7.0 kislo vodo in vrednosti višje od 7.0 bazično vodo.
Našim afriškim ostrižnikom ustrezajo vrednosti v bazičnem območju (torej višje od 7.0).
Vrednost pH-ja v vodi je odvisna od karbonatne trdote (KH) vode in vsebnosti ogljikovega dioksida (CO2). Ker se vsebnost (CO2) v vodi zaradi procesov, ki potekajo v akvariju spreminja, se s tem spreminja tudi pH. Bo pa stabilnejši pH pri višji karbonatni trdoti (KH).
pH se sicer da regulirat z raznimi metodami. Znižamo ga lahko npr. z dodajanjem osmozne vode, s čimer znižamo KH (tudi GH) in posledično pH. Tak način zniževanja za naše Tanganyika ostrižnike sigurno ne bo potreben, saj imajo naše vode ponavadi kar ustrezno ali pa nižjo karbonatno trdoto od tiste v jezeru Tanganyika. Če je pH naše vode prenizek, pa ga lahko zvišamo z dodajanjem bufferjev s čimer povečamo karbonatno trdoto. Tole bi mogoče prišlo v poštev, da je naša voda precej mehka z nizko karbonatno trdoto (kar pa naše vode načeloma niso). V tem primeru lahko za Tanganyiko uporabimo npr. Seachem Tanganyika Buffer. Ta pripravek nam zviša samo karbonatno trdoto (KH) na skupno trdoto (GH) pa nima vpliva. Za regulacijo pH obstajajo sicer še druge opcije, pripravki itd... ampak vam svetujem, da če le ni pH čisto izven mej (v kislem okolju), da se ne igrate z regulacijo pH-ja, sploh če nimate s tem izkušenj. Lahko hitro spremenite tudi kake druge parametre, povzročite nihanja v pH-ju, itd... Boljše je namreč, da je pH konstanten, pa če tudi je malenkost izven mej, kot pa da nam nepresteno niha.

Trdota vode

Trdota vode je prav tako zelo pomembna za naše ribe. Na ribe vpliva v smislu osmoregulacije, vpliva pa tudi na količino (regulacijo) kalcija v krvi. Močan vpliv ima tudi na toksičnost določenih mineralov in pesticidov v vodi. Načeloma velja, da trda voda znižuje toksičnost teh substanc, so pa tudi izjeme, kot je npr. za akvaristiko zelo pomemben amonijak, ki je mnogo bolj strupen v trdi vodi (zaradi višjega pH), kot v mehki.
Kako vodo imajo torej radi naši Tangayika ostrižniki? Za ostrižnike iz Jezera Tanganyike je več ali manj jasno, da mora biti voda za njih trda.
Ločimo dve trdoti. To sta skupna trdota (GH) in karbonatna trdota (KH). Kar je za jezero Tanganyika zanimivo je to, da je KH višji od GH.

Skupna trdota (GH)

Skupna trdota je merilo količine ionov zemljoalkalijskih kovin v vodi, pri čemer je vseeno v kaki obliki se nahajajo v vodi. Zemljoalkalijske kovine so berilij (Be), magnezij (Mg), kalcij (Ca), stroncij (Sr), barij (Ba) in radij (Ra). Skupna trdota zajema predvsem kalcijeve (Ca++) in magnezijive (Mg++) soli, ostali elementi so prisotni le v sledovih. Raztopljene soli teh kovin, kot je npr. kalcijev hidrogenkarbonat (Ca(HCO3)2) in kalcijev sulfat (CaSO4) so torej glavni razlogi za trdoto vode.
GH lahko torej povišamo z dodajanjem magnezijevih in kalcijevih soli (kot je npr. magnezijev sulfat oz. grenka sol (MgSO4), ali pa kalcijev klorid (CaCl2)), pri tem pa ne vplivamo na karbonatno trdoto (KH). Če bomo dodajali vodi kalcijeve in magnezijeve karbonate oz. hidrogenkarbonate (kot. je npr. kalcijev karbonat oz. apnenec (CaCO₃), ali pa magnezijev karbonat (MgCO3) pa bomo povišali tako skupno trdoto (GH) kot tudi karbonatno trdoto (KH).
Skupna trdota se torej izraža z vsebnostjo kalcijevega karbonata v vodi (CaCO3), meri pa v °dGH. Včasih je trdota vode podana tudi ppm, pri čemer je 1°dGH =17.8ppm. Vode lahko tako razdelimo na zelo mehke in pa vse do zelo trdih:

0 do 4°dGH 0 do 70 ppm zelo mehka voda
4 do 8°dGH 70 do 140 ppm mehka voda
8 do 12°dGH 140 do 210 ppm srednje trda voda
12 do 18°dGH 210 do 320 ppm trda voda
18 do 30°dGH 320 do 530 ppm zelo trda voda


Karbonatna trdota (KH)

Karbonatna trdota (KH) predstavlja del skupne trdote (GH) in je merilo količine ionov zemljoalkalijskih kovin (v glavnem magnezija (Mg) in kalcija (Ca)), ki so skupaj s karbonati (CO3--) in hidrogenkarbonati (HCO3-) raztopljeni v vodi. Ponavadi je delež karbonatne (imenujemo jo tudi začasna trdota) v skupni trdoti 80% (če je GH npr. 15 bi naj bil KH okrog 12). Karbonatna trdota (KH) je torej del skupne trdote in tako nikoli ne more biti višja od skupne trdote (GH). Kako pa zdaj tole? Če smo pa ravno malo prejle napisali, da je v jezeru Tanganyika KH višji od GH?
Razlog je v temle, da nobeden izmed akvarijskih testov ne meri "prave" karbonatne trdote. Vsi akvarijski testi namreč merijo alkalnost vode (to je kvantitativna lastnost vode, da nevtralizira kisline oz. imenujemo jo tudi puferska kapaciteta vode). Alkalnost vode pomeni vsebnost vseh hidrogenkarbonatov v vodi, ki pa niso samo kalcijevi (Ca) in magnezijevi (Mg), ampak pridejo tudi iz drugih soli. In vse te hidrogenkarbonate izmeri akvarijski KH tester. Ne pripadajo pa vsi ti hidrogenkarbonati "pravi" karbonatni trdoti (KH). Npr. če bomo dodajali osmozni vodi (voda z KH=0 in GH=0) samo natrijev hidrogenkarbonat (soda bikarbona) (NaHCO3) bo ostala skupna trdota (GH) in karbonatna trdota (KH) še naprej 0. Ampak akvarijski testi vseeno pokažejo povečanje KH, saj merijo vsebnost vseh hidrogenkarbonatov, natrij (Na) pa je alkalijska kovina in ne vpliva na skupno trdoto (GH) in "pravo" karbonatno trdoto (KH), saj ti dve zajemata samo zemljoalkalijske kovine.
Če bi pa npr. dodajali sodo bikarbono (NaHCO3) v vodo, katere karbonatna trdota (KH) je nižja od (GH), pa bi se karbonatna trdota (KH) povečevala tako dolgo, da bi postala enaka skupni trdoti (GH). To bi se zgodili takrat ko več ne bi bilo na voljo nobenega magnezijevega oz. kalcijevega iona, da bi se vezal z dodanim ionom hidrogenkarbonata.
Akvarijski KH (torej alkalnost oz. puferska kapaciteta) je pomemben za akvaristiko s tega vidika, ker višja kot bo alkalnost oz. puferska kapaciteta vode, bolj se bo voda "upirala" spremembi pH. To pomeni, da bomo pri višjem KH imeli stabilnejši pH, kar pa je pri akvaristiki zelo pomembno, saj so ribe občutljive na velika in predvsem hitra nihnja pH-ja.

Vsebnost Na, Ca, Mg in K v jezeru Tanganyka

Kemijski element Taganyika
Na (natrij) v mg/L 57 do 63,6
Ca (kalcij) v mg/L 9,2 do 17,6
Mg (magnezij) v mg/L 39,2 do 43,3
K (kalij) v mg/L 18,0 do 35,5


Prevodnost

Prevodnost meri sposobnost prevajanja električnega toka v vodi. Odvisna je od prisotnosti ionov v vodi, njihove koncentracije in temperature vode ob merjenju. Prevodnost torej omogočajo raztopljeni minerali (soli) v vodi, ki razpadejo na ione. Ioni različnih soli, različno dobro prevajajo električni tok. Na prevodnost vode v glavnem vplivajo koncentracije kalcijevih (Ca++), magnezijevih (Mg++), natrijevih (Na+), kalijevih (K+) hidrogenkarbonatnih (HCO3-), sulfatnih (SO4--) in kloridnih (Cl-) ionov. Tako ima na primer morska voda električno prevodnost približno 50.000 µS/cm, deževnica pa 5 - 30 µS/cm, RO voda pa zelo blizu 0 µS/cm. Enota za električno prevodnost je torej mikro Siemens na cm (µS/cm).
Velikokrat se enači prevodnost s trdoto vode, kar pa ne drži v popolnosti. Voda z isto trdoto (npr. 17°dGH), lahko ima namreč enkrat prevodnost 700 µS/cm, drugič pa 550 µS/cm, saj na prevodnost vplivajo še drugi ioni (natrijevi (Na+), sulfatni (SO4--),...), ki pa na tdoto ne vplivajo.

Amonijak (NH3), Amonij (NH4), Nitriti (NO2) in Nitrati (NO3)

Vsi ti elementi so produkt biološke filtracije (dušičnega cikla), ki poteka v akvariju.
Amonijak (NH3) oz. amonij (NH4) sta prvi produkt biološke filtracije (posledica izločanja rib, vnosa hrana,...). Ali bo v vodi prisoten amonijak oz. amonij je odvisno od pH-ja vode. Pri pH-ju nižjem od 7.0 (torej v kislih vodah) se bo tvoril amonij (NH4), pri pH-jih višjih od 7.0 (v bazičnih vodah) pa se bo tvoril amonijak (NH3), ki je veliko bolj strupen kot amonij. Ker je voda v katerih imamo afriške ostrižnike bazična, je toliko bolj pomembno, da je vzpostavljena dobra biološka filtracija, saj je amonijak že v majhnih količinah zelo strupen za ribe. Vrednost amonijaka (NH3) mora biti torej vedno 0 mg/l.
Amonijak koristne bakterije pretvorijo v naslednji produkt biološke filtracije, ki je nitrit (NO2). Nitrit (NO2) je sicer manj strupen od amonijaka, ampak še vseeno zelo strupen za ribe. Zato mora biti tudi vrednost nitritov (NO2) v vodi vedno 0 mg/l.
Nitrit (NO2) nato zopet druge vrste koristnih bakterij pretvorijo v za ribe manj strupen nitrat (NO3), ki je končni produkt biološke filtracije. Ampak tudi nitrat (NO3) zna biti v večjih količinah strupen za ribe. Zato, naj bi vrednost nitrata v vodi ne bila večja kot 25 mg/l. Poiskušajmo pa držati vrednosti čim nižje. In kako znižamo nitrate (NO3)? V rastlinskih akvarijih delno za to poskrbijo rastline, ker pa v Tanganyika akvarijih načeloma rastlin ni oz. jih je zelo malo, nam ne preostane drugega, kot redne menjave vode.

Kisik (O2)

Kisik je osnovni element brez katerega ribe ne morejo živeti (poleg rib pa kisik v akvariju rabijo tudi bakterije, ki sodelujejo v procesu biološke filtracije). Ribe sprejemajo kisik preko škrb. V vodi je kisika nekje 30x manj kot v zraku. Pri 25° je npr. v zraku nekje 260 mg kisika, v vodi pa le 8,5 mg. Vsebnost kisika v vodi je odvisna od temperature, saj se pri višjih temperaturah kisik slabše raztaplja, kot pri nižjih. Pri nižji temperaturi bo tako vsebnost višja (pri 25° je to 9,1 mg/l), pri višji temperaturi pa nižja (pri 30° je to 7,6 mg/l). Kisik lahko pride v vodo na dva načina in sicer preko atmosferskega zraka ali pa ga sproščajo rastline. Ker pa rastlin v naših ostrižniških akvarijih seveda ni oz. jih je malo ostane le atmosferski zrak. Zato moramo nujno zagotoviti, da bo v naš akvarij prišlo dovolj kisika. To lahko zagotovimo z zadostnim valovanjem vodne gladine (filtri, tokovne črpalke...) ali pa z dovajanjem zraka preko zračnih črpalk. Če zagotovimo zadostno valovanje vodne gladine, se načelamo lahko uporabi zračnih črpalk tudi odpovemo - vsekakor pa ne bodo škodile. Tanganyika jezero je namreč v zgornjih predelih zelo bogato s kisikom, tako da to ustreza našim ostrižnikom.
Glede vsebnosti kisika v vodi moramo biti pozorni predvsem v poletnih mesecih, ko nam lahko temperatura v akvarijih naraste do nevarnih 30°C ali več, saj se kot povedano pri teh temperaturah kisik precej slabše raztaplja in je to lahko hitro usodno za ostrižnike. V takih primerih je najboljše, da z menjavami vode znižamo temperaturo (postopoma in ne z drastičnimi spremembami) in seveda zagotovimo zadostno izmenjavo kisika med zrakom in vodo.


Menjave vode

Kako pogosto?

Tukaj večjih dilem ni in večina izkušenejših akvaristov z Tanganyika ostrižniki bo prav gotovo potrdila, da so redne tedenske menjave obvezne. Odvisno od naselitve akvarija je priporočljivo tedensko menjati nekje od 30% do 50% vode. Pri akvarijih z Tanganyika ostrižniki drugače ne gre in če nismo pripravljeni na redne menjave vode, bo verjetno bolje, da se odločimo za kake druge vrste akvarij. Če bomo menjavali redkeje, se sicer mogoče to ne bo takoj poznalo, ampak bo slej ko prej škodilo našim ostrižnikom in se bodo pojavile razne bolezni. Torej, če želimo zdrave ostrižnike so menjave vode nujne.

Zakaj?

Malo prej omenjen nitrat (NO3) je eden izmed razlogov zakaj so potrebne pogoste menjave. V akvariju z Tanganyika ostrižniki, kjer načeloma ni rastlin (ki porabljajo nitrat) ali jih je malo, narašča ta veliko hitreje kot v "običajnih" akvarijih.
Ampak ni nitrat (NO3) edini razlog za menjave. Poleg nitrata nastajajo v akvariju še druge nečistoče, ki jih prav tako lahko odstranimo le z rednimi menjavami vode. Tanganyika jezero namreč nasploh velja za zelo čisto jezero, kjer je vidnost zelo velika, število mikrobov v vodi pa zelo nizko. Že nekaj metrov od obale naj bi bilo le 10 mikrobov/ml (za primer, v naši vodovodni vodi je dovoljeno do 100 mikrobov/ml). Torej je načeloma v naši "čisti" vodi že več mikrobov kot v vodah teh jezer, z vnašanjem hrane in izločanjem rib, pa število mikrobov samo še hitro narašča.
Torej je tole še eden razlogov (so še tudi drugi) za redne menjave vode, ki so v akvarijih z Taganyika ostrižniki tako pomembne. Z menjavami vode bomo našim ostrižnikom samo koristili, tudi z pogostejšimi menjavami ne bo nič narobe (za mladice je namreč celo priporočljivo menjavati vodo čim pogosteje, lahko tudi vsak ali vsak drugi dan), pazimo le, da bo temperatura vode približno ista, kot tista v akvariju in v primeru, da v primeru če kakorkoli optimiziramo vodo poskrbimo za to, da bo tudi menjana voda istih parametrov.

Staranje vode da ali ne?

Tudi o tem je že ogromno napisanega (razlog ni samo v kloru). Jaz priporočam, da če je le možno vodo starajte 24 ur in dodajte enega izmed tonikov (npr. Seachem Prime).

Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.