Neolamprologus calliurus živi na območjih, kjer je možno najti skupino polžjih hišic. Ponavadi so to hišice, ki jih je znosil skupaj samec vrste L. callipterus. Sami namreč niso dovolj veliki in močni, da bi lahko prenašali polžje hišice, zato nekako živijo v sožitju z vrsto L. callipterus. Take skupine polžjih hišic tako najdemo ponavadi v bližini skal, kjer se tudi zadržuje vrsta L. callipterus. Te hišice najdemo ponavadi na globinah okrog 10 m, a lahko tudi precej globje (do 40 m).
Teritorialen samec brani ponavadi le določeno skupino polžjih hišic in če je na določenm območju skupina teh hišic precej velika lahko najdemo na takem območju več teritorialnih samcev, od katerih vsak brani le del teh hišic. Samec L. callipterus tolerira tole vrsto na svojem območju, podobno kot vrsto T. vitattatus (od teh vrst, ki jih tolerira ima namreč koristi v primeru napada predatorjev).
Običajna odrasla velikost:
Samci zrastejo precej večji kot samice. Teritorialni samci dosežejo v jezeru velikost okrog 9 cm, v akvariju lahko tudi okrog 11 cm. Samice so le redko večje od 5 cm, a tudi one lahko dosežejo v akvariju večjo velikost (cca 7 cm).
Razlika med spoloma:
Razen razlike v velikosti ni bistvenih razlik med samcem in samico. Le odrasli samci so lahko intezivneje obarvani od samic, ki so ponavadi svetlejše.
Priporočljiva velikost akvarija:
100 L (za samca z nekaj samicami)
Ureditev akvarija:
Akvarij naj ima nekaj kamnov, ki predstavljajo mesta za skrivanje. Na dnu naj bo droben pesek, na pesku pa polžje hišice. Če želimo čim bolj ponazoriti naravno obnašanje, polžje hišice ne smejo biti prevelike. Najbolj ustrezne so seveda hišice Tanganjiškega polža Neothauma, lahko pa imamo tudi druge polžje hišice, ampak naj bodo te take velikosti, da bodo lahko zlezle notri samo samice. Če bodo hišice večje, se zna zgoditi da bo samec zlezel v hišico, v kateri samica varuje mladice in jih celo pojedeL.
Te polžarke živijo v haremu, zato na enega samca naselimo nekaj samic (3 ali več). V jezeru ima samec tudi precej več samic v haremu (v povprečju nekje 12).
So primerni ostrižniki za skupinski akvarij. Samec bo varoval teritorij nad polžjimi hišicami, izven tega pa ne bo agresiven do drugih ostrižnikov. Ustrezni sostanovalci so tako lahko ostrižniki iz rodu Cyprichromis, Xenotilapia...
Hrana:
Prehranjuje se z zooplanktonom. Ker pa je zaradi skal, ki so v bližini hišic, pritok zooplanktona nad območje hišic oviran, se mora pogosto ta vrsta tudi oddaljiti od polžjih hišic, da najdejo zadostno količino zooplanktona. Neteritorialni samci se zato združujejo v potrebah po iskanju hrane v večje skupine, saj so tako varnejši predatorji. Samice pa ponavadi ostanejo v bližini hišic in iščejo predvsem manjše nevretenčarje v bližini teh hišic.
V akvariju jim ponudimo razno živo in zmrznjeno hrano (Cyclops, Artemijo, Daphnia in druge manjše nevretenčarje).
Razmnoževanje:
Razmnožujejo se znotraj polžjih hišic. Samica se tako vedno zadržuje v ali pa v bližini polžje hišice. Samec pa nad temi hišicimi vzdržuje teritorij in poizkuša obrdžati nadzor nad svojim haremom samic. Drst se začne tako, da samica privabi samca k svoji hišici, samec pa jih oplodi s spuščanjem sperme direktno v polžjo hišico (samci so namreč preveliki, da bi lahko zlezli v hišice). Samec N. calliurus se podobno kot L. callipterus pari z več samicami naenkrat in isto kot pri omenjeni vrsti tudi tukaj obstajajo pritlikavi samci, ki iskoristijo odsotnost dominantnega samca, da sami oplodijo jajčeca.
Število mladic pri tej vrsti je ponavadi nekje med 25 in 50.
Agresivnost:
Agresijo izkazujejo le pri branjenju svojega teritorija, drugače pa so razmeroma mirni ostrižniki in so primerni za skupinski akvarij.
Komentar:
Nekateri avtorji so celo mnenja, da sta vrsti N. brevis in N. calliurus ena in ista vrsta. A Ad Konings pravi, da to nikakor ne drži, saj samci N. brevis nikoli ne dosežejo velikosti 8 do 10 cm, kot jo N. calliurus. Prav tako vrsta N. brevis nima repa v obliki polmeseca, ki je značilen za vrsto N. calliurus. Razlika pa je tudi v načinu razmnoževanja, saj N. brevis tvori pare in živita samec in samica v isti hišici, vrsta N. calliurus pa živi v haremu.
Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.
Teritorialen samec brani ponavadi le določeno skupino polžjih hišic in če je na določenm območju skupina teh hišic precej velika lahko najdemo na takem območju več teritorialnih samcev, od katerih vsak brani le del teh hišic. Samec L. callipterus tolerira tole vrsto na svojem območju, podobno kot vrsto T. vitattatus (od teh vrst, ki jih tolerira ima namreč koristi v primeru napada predatorjev).
Te polžarke živijo v haremu, zato na enega samca naselimo nekaj samic (3 ali več). V jezeru ima samec tudi precej več samic v haremu (v povprečju nekje 12).
So primerni ostrižniki za skupinski akvarij. Samec bo varoval teritorij nad polžjimi hišicami, izven tega pa ne bo agresiven do drugih ostrižnikov. Ustrezni sostanovalci so tako lahko ostrižniki iz rodu Cyprichromis, Xenotilapia...
V akvariju jim ponudimo razno živo in zmrznjeno hrano (Cyclops, Artemijo, Daphnia in druge manjše nevretenčarje).
Število mladic pri tej vrsti je ponavadi nekje med 25 in 50.
Fotografija: © by Tautvydas Pangonis