0.jpg Eretmodus marksmithi 'Rumonge'.jpg Neolamprologus brichardi 'Rumonge'.jpg Paracyprichromis brieni 'Rumonge'.jpg Tropheus sp. 'black' Rumonge.jpg
Previous pageNext pageNeolamprologus brichardi 'Rumonge'
Fotografija:

© by Stein Arild Høyland

Skupina/Rod: Lamprologini/Neolamprologus
Biotop: Naseljujejo skalno okolje, kjer jih najdemo na globinah od 4 do 20 m, a so najštevilčnejši na globinah od 7 do 15 m.
Običajna odrasla velikost: Zrastejo do velikosti okrog 9 do 10 cm.
Razlika med spoloma: Samci in samice so na izgled zelo podobni, so pa samci malenkost večji.
Priporočljiva velikost akvarija: 200 L
Ureditev akvarija: Na dnu akvarija naj bo droben pesek, s pomočjo kamnov pa pa ponazorimo skalno okolje. Kamne namestimo tako, da izoblikujemo čim več jam in prehodov. Če bomo v akvariju namestili par teh ostrižnikov, se bo v akvariju hitro izoblikovala kolonija. V primeru, da bomo imeli kolonijo, bo dominanten samec vzpostavil nadzor nad celo kolonijo. Za večjo kolonijo je seveda potreben večji akvarij (300 L in več).
Glede na to, da je to zelo reproduktiven ostrižnik in se bo kolonija zelo hitro začela širiti po celotnem akvariju, obenem pa so zelo uspešni pri branjenju svojega teritorija, ki se s širjenjem kolonije seveda povečuje, je za to vrsto zelo priporočljivo, da jo naselimo v samostojen akvarij. Na daljši rok torej ta vrsta težko uspešno biva skupaj z drugimi Tanganjiškimi ostrižniki, zato tako naselitev odsvetujem.
Hrana: Mesojed. V naravi se večinoma hranijo z majhnimi nevretenčarji (ličinkami komarjev, samooki,...), ki jih najdejo v bioprerastu ali pa v vodi nad podlago. V akvariju sprejmejo večinoma vso hrano, ponudimo pa jim tudi razno živo in zmrznjeno hrano.
Razmnoževanje: Ko se enkrat izoblikuje par se ta redno drsti. Vsak par ima svoj teritorij, ki pa ga poleg para pomagajo braniti tudi pomočniki, katerih je lahko tudi do 20. Torej živijo v dobro organizirani skupini zaradi česar je ta ostrižnik tako uspešen in razširjen po jezeru. V jezeru je ta ostrižnik včasih monogamen (torej oblikuje pare), včasih pa poligamen in ima samec v haremu lahko do 4 samice. Če umre eden izmed drstnega para ga v tej skupini nadomesti eden izmed pomočnikov, ki je naslednji po hierarhiji. Sprva je število iker malo, čez čas pa jih je tudi do 150. Mladice izoblikujejo kolonijo različnih velikosti in starosti. Nekatere starejše mladice ponavadi ostanejo blizu staršev in pomagajo pri čuvanju teritorija, druge pa izoblikujejo nove pare in ustvarjajo nove kolonije na drugem območju. Samice so pogosto tako zasigurane v moč kolonije in zmožnost branjenja, da kljub temu, da se ta vrsta ponavadi drsti v jamah, velikokrat v izoblikovani koloniji odložijo jajčeca kar na zunanjo steno jame oz. v akvariju, kar na prednje steklo.
V nasprotju z vrstama N. savoryi in N. helianthus, ki nista tako reproduktivni, se pri tejle vrsti akvarij zelo hitro napolni z mladicami raznoraznih velikosti, ki ustvarjajo kolonijo.
Agresivnost: Znajo biti zelo agresivni do drugih vrst in se lahko zoperstavijo tudi precej večjim ostrižnikom od njih. Živijo namreč v koloniji in ko se le ta veča, njihova moč narašča, saj skupaj branijo teritorij pred vsemi siljivci. Z širjenjem kolonije pa zavzemajo v akvariju tudi čim več ozemlja in se širijo na teritorije drugih rib, zaradi česar pogosto pride do nesoglasij. Zaradi tega jih je zelo priporočljivo imeti v samostojnem akvariju.
Komentar: Dolga leta sta vrsti N. brichardi in N. pulcher veljali za dve različni vrsti. Konec 1990-tih pa so nekateri avtorji začeli dvomiti o tem in začeli ti dve vrsti smatrati kot isti vrsti (N. brichardi naj bi bil mlajši sinonim vrste N. pulcher, ker je bila slednja vrsta opisana prej). Tako je Dierkes (1999) pri opazovanju teh vrst prišel do zaključka, da gre za isti vrsti. A to opazovanje ni vključevalo podrobnosti obraznih potez teh dveh vrst ("facial colour patterns"), ki so jasno razločljive in jih je tudi prvotni opis obeh vrst vključeval. Kasneje leta 2007 je Duftner na podlagi analiz mtDNA prav tako prišel do zaključka, da gre za isti vrsti. S tem se je v svoji zadnji izdaji knjige "Tanganyika cichlids in their natural habitat 3rd edition" strinjal tudi Ad Konings. Velja omeniti, da je Duftnerja študija bila filogenetska študija hierarhije genov, ki načeloma nima prav dosti skupnega s taksonomijo, a je povzročila prav to, taksonomsko združitev obeh vrst.
Brata Magnus in Mikael Karlsson sta se kasneje lotila obsežne analize tudi z vidika taksonomije v katero je bilo zajeto več kot 100 različnih lokalitet vrste N. brichardi in N. pulcher in prišla do zaključka, da sta vrsti N. brichardi in N. pulcher nedvomno dve različni vrsti, kateri lahko na podlagi obraznih potez ("facial colour patterns") brez težav ločimo. Tale študija je bila leta 2017 objavljena v 21. številki revije Tanganika Magazyn, v kateri lahko torej najdete obsežen članek na to temo z ogromno slikovnega materiala. Skrajšana verzija tega članka pa je tudi na naslednjem blogu "Neolamprologus pulcher and the analogy of N. brichardi". Da gre v primeru N. brichardi in N pulcher za dve različni vrsti pa se sedaj strinja tudi CAS (The California Academy of Sciences).
Po videzu, morfoloških značilnosti in tudi po obnašanju sta sicer vrsti N. brichardi in N. pulcher zelo podobni. Vzorec na obrazu pa je tisti po katerem lahko z zagotovostjo ločimo (v večini primerov) ti dve vrsti. V večini primerov pravim zato, ker na določenih območjih, pa so te obrazne poteze nekje vmes med obema vrstama. Na takih območjih je bila posredi ali hibridizacija, ki je bila posredi verjetno predvsem tam, kjer lokalitete kažejo obrazne poteze ene in druge vrste in ni nekega prehoda iz ene v druge vrsto. Redkeje kot hibridizacija pa določene lokalitete kažejo lastnosti ene in druge vrste tam, kjer je to posledica postopnega prehajanja ene vrste v drugo. Vmesno varianto tako najdemo npr. okrog arhipelaga Kipili. Za te variante okrog arhipelga Kipili je značilna odstotnost vzorca na licu, kar je značilnost N. pulcher, a ostale obrazne poteze kažejo na N. brichardi.
Najbolj očitna razlika med vrstama N. brichardi in N. pulcher je v tem, da pri N. brichardi poteka od očes do škržnega poklopca horizontalna črna linija, ki skupaj z drugo črno linijo, ki poteka ob robu škržnega poklopca, tvori obliko črke "T". Pri vrsti N. pulcher pa za razliko od N. brichardi črta za očesom ne gre horizontalno, ampak se usmeri takoj navzdol in z črto na robu škržnega poklopca ustvarja obliko dveh polmesecov "((". Druga opazna razlika je ta, da je pri vrsti N. pulcher okrog očesa vedno prisoten rumeni obroč, ki pa je včasih le rahlo viden. Pri vrsti N. brichardi tega rumenega obroča okrog oči ni. Tretja razlika pa je ta, da je lice (območje pod očesom) pri vrsti N. pulcher brez vzorca, medtem ko je pri vrsti N. brichardi vedno prisoten nek vzorec, lahko v obliki modrih in rumenih črt, ki so ponavadi prekinjene oz. včasih vzorec sestavljajo tudi samo rumene ali modre pike.
Pri opazovanju teh dveh vrst v jezeru pa je bila opažena še ena razlika in sicer je bila vrsta N. brichardi pogosto opažena v zelo velikih skupinah, tudi po več 1000 posameznikov. V nasprotju z N. brichardi pa vrsta N. pulcher ni bila na nobeni lokaciji v jezeru opažena v tako številčnih skupinah.
Pred davnimi časi je bila vrsta N. brichardi verjetno omejena na severni del jezera, medtem ko vrsta N. pulcher naseljuje območja južnega dela jezera. Skozi zgodovino, ko je prihajalo do precejšnjega nihanja vodne gladine jezera, je vrsta N. brichardi migrirala tudi na jug, kjer je danes prav tako prisotna, na določenih območjih pa je prišlo tudi do hibridizacije z vrsto N. pulcher.
Varianto N. brichardi iz severa jezera velikokrat najdemo tudi pod imenom "Princess of Burundi". Najbolj znana oz. priljubljena varianta N. pulcher iz juga pa je tako imenovana "Daffodil" varianta, ki jo najdemo na lokacijah Kambwimba in Kantalaba.
Distribucijo vrste N. brichardi si lahko ogledate na spodnjih dveh mapah. Na zadnjih dveh mapah pa je prikazano še, kje najdemo poleg te vrste, še ostale podobne vrste, ki jih s skupnim imenom imenujemo princese jezera Tanganyika oz. to so vrste iz tako imenovanega savoryi oz. brichardi kompleksa.

Neolamprologus brichardi 'Rumonge'
Fotografija: © by Stein Arild Høyland


Neolamprologus brichardi 'Rumonge'
Fotografija: © by Stein Arild Høyland


Neolamprologus brichardi 'Rumonge'
Fotografija: © by Stein Arild Høyland


Neolamprologus brichardi 'Rumonge'
Fotografija: © by Stein Arild Høyland


Neolamprologus brichardi 'Rumonge'
Fotografija: © by Stein Arild Høyland


Neolamprologus brichardi 'Rumonge'
Fotografija: © by Stein Arild Høyland




Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.