|
|
|
|
|
Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.
Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.
Za Tropheuse je tudi bistvenega pomena kemizem vode. Ph naj bo obvezno nad 7.5 (od 7.5 do 9.5). Temperatura pa konstantno med 25 in 27°C. Temperatura naj nikoli ne preseže 29°C saj bi to lahko bilo usodno za Tropheuse. Višja temperatura namreč dvigne potrebo po kisiku, obenem pa se tudi zmanjša vsebnost kisika v vodi. Voda v jezeru je v zgornjih 40 m zelo čista in bogata s kisikom. Zato tudi v akvariju zagotovimo, da bo vsebnost kisika velika. To zagotovimo z zračnimi črpalkami, iztoki iz filtrov usmerjeni v vodno gladino ali pa s pomočjo tokovnih črpalk usmerjenih v površino vode, ki še dodatno pomagajo pri valovanju vodne gladine. Tropheusi so tudi zelo občutljivi na prisotnost amonijaka, nitritov in nitratov v vodi, zato je pomembno, da je filter dovolj zmogljiv in dobro biološko utečen. Amonijak in nitrit namreč povzročita takojšnjo zastrupitev. Povišani nitrati pa vodijo v počasno poslabšanje zdravja. Zato so pomembne redne tedenske 30 do 50% menjave vode. Voda, ki jo menjujemo pa naj bo prav tako bogata s kisikom.
Najbolj priporočljivo je Tropheuse naseliti v relativno velikih skupinah (od 15 do 25). V taki skupini ni nujno, da sta samo eden ali dva samca (lahko jih je tudi več). Naj pa bodo vseeno na enega samca vsaj 3 do 4 samice. Bo pa v taki skupini najverjetneje samo eden samec dominanten in si bo lastil določen prostor (teritorij) v akvariju in le ta samec se bo tudi drstil.
V skupinskem akvariju lahko imamo načeloma tudi malenkost manjše skupine. Ustrezni sostanovalci v takem skupinskem akvariju so predvsem ostali rastlinojedi Tanganjiški ostrižniki, kot so npr. manjši Petrochromisi, Gobi ostrižniki (Eretmodusi, Tanganicodusi in Spathodusi) in pa ostrižniki iz vrst Simochromis.
V akvariju nikoli ne naselimo skupaj istih vrst Tropheusov različnih geografskih variant (npr. dve vrsti T. moorii), ker bo tako možnost križanja precej velika. Lahko pa naselimo skupaj različne vrste Tropheusov. Najboljše, da izberemo take, ki tudi v naravi živijo skupaj na istih lokacijah. Npr. načeloma lahko naselimo skupaj T. duboisi s katero koli drugo vrsto Tropheusov, čeprav pa zna konkretno pri tej vrsti nastati problem, ker so manj agresivni od ostalih vrst Tropheusov in jih je spet zaradi tega boljše naseliti v samostojni akvarij.
Pri naselitvi Tropheusov je najboljše, da v začetku naselimo večjo skupino mladičev in se tako teritoriji določijo postopoma skozi odraščanje. Pri naselitvi odraslih Tropheusov zna biti "vojna" za teritorije zelo krvava. Zelo težavno je tudi dodajanje kakršnih koli Tropheusov v skupino, kjer so se že izoblikovali teritoriji.
Samica, ki je spolno zrela ponavadi odgovori na snubljenje samca (tresenje) in mu sledi na njegov teritorij. Drst se ponavadi zgodi na najmirnejšem delu samčevega teritorija, ponavadi na rahlo nagnjenem območju. Preden začne samica z odlaganjem jajčec se nagne na eno stran s trebuhom proti samcu in se začne sunkovito tresti. Ko odloži eno jajčece se sunkovito iztegne in pobere jajčece v usta. V tem času in tudi po tem, ko samica že ima jajčece v ustih, pa jih samec oplodi. Ta postopek se nato ponavlja, dokler niso oplojena vsa jajčeca.
Jajčeca so razmeroma velika (od 5 do 7 mm) zato jih je temu ustrezno manj (okrog 6 do 16). Samica nosi mladice v povprečju od 24-26 dni. Po tem času začne samica mladice počasi spuščat. Varuje jih ponavadi še nekaj dni po tem, ko jih spusti. Samec pri varovanju mladic nima nobene vloge in ponavadi samico spodi s svojega teritorija že takoj po drsti.
Za razliko od večine ustonoš (npr. Malawi mbun) se samice Tropheusov tudi v času nošenja mladic prehranjujejo. So pa ugotovili, da samice nekaterih vrst sicer sprejmejo hrano, ampak je ne požrejo (z njo se hranijo samo mladice). Medtem, ko so spet pri drugih vrstah Tropheusov odkrili, da se tudi samice v času nošenja mladic normalno prehranjujejo skupaj z mladicami.
V akvariju zaradi že zgoraj omenjenga vzroka (omejen prostor) teritorije poseduje samo nekaj ali pa le en dominanten samec. Iz tega teritorija podijo vse ostale ostrižnike. So pa zelo agresivni predvsem znotraj svoje vrste, do drugih vrst v akvariju pa svoje agresije ne izkazujejo tako zelo. Zaradi te velike znotraj vrstne agresije jih je priporočljivo naseliti v večjih skupinah, da se agresija porazdeli med več posameznikov.
Čeprav dokumentacija Bricharda zajema samo primerke iz obale Conga, pa so pri African Diving mnenja, da se Tropheusi, ki jih najdemo v Tanzaniji med lokacijama Lyamembe in Kalya bistveno ne razlikujejo od tistih v državi Congo in jih prav tako razvršajo med vrsto T. sp. 'limespot'. Ad Konings v svoji zadnji knjigi (2015) te iste geografske variante Tropheusov v Tanzaniji uvršča med vrsto T. moorii (varianta 20. Kalya, Lyamembe & Mabilibili). .
V Congu najdemo tako dve različni varianti vrste T. sp. 'limespot' (T. sp. 'maculatus'), in sicer 'Murago' in 'Kapampa'.
- Prvo varianto 'Murago' najdemo med lokacijama Mulunguzi in Tembwe (Deux). Za varianto med Mulunguzi in Mufazi River so značilne večje pike po obrazu. Pike po obrazu so prisotne tudi pri populacijah na lokaciji Lusingu, Kikoti in Tembwe (Deux), so pa precej manjše. Zanimivo, da populacija na lokaciji Kanoni, ki je med Mulunguzi in Lusingu pik po obrazu nima in je tako precej podobna drugi varianti Kapampa, s tem da nima rumene pege na telesu.
V akvaristiki se iz te variante pogosto pojavlja Tropheus imenovan 'Murago Moba', ki pa najverjetneje izhaja iz lokacije Mulunguzi, saj je to prva lokacije južno od Mobe, kjer so prisotni Tropheusi. Okrog mesta Moba je namreč peščena obala in Tropheusov ni.
Variante 'Murago' iz Conga so drugače precej podobne varianti T. moorii 'Murago Tanzania' iz nasprotne strani obale.
- Za drugo varianto (Kapampa), ki naseljuje področje med Zongwe in Kiku je značilna rumena pega na telesu, ki je na zgornjem delu telesa in se tako razlikuje od variant T. moorii, ki imajo prav tako rumeno pego, a na spodnji strani telesa. Ta varianta je zelo podobna T. sp. 'limespot' iz Tanzanije, ki jo najdemo med lokacijama Lyamembe in Kalya.
- V Tanzaniji med Lyamembe in Kalya najdemo torej tretjo varianto T. sp. 'limespot', ki je zelo podobna varianti 'Kapampa' iz Conga in ima prav tako rumeno pego na telesu. Je pa zanimivo, da so pri African Diving napravili analizo primerkov iz lokacije Kalya in je 2/3 primerkov imelo 5 bodic na podrepni plavuti, ostali pa 4 ali 6 bodic, kar nakazuje na hibridizacijo v davni preteklosti. Ostaja pa 6 bodic misterija, saj v bližini ni nobene vrste Tropheusov z toliko bodicami. 4 bodice pa ima vrsta T. annectens, ki si deli habitat z T. sp. 'limespot' na tem območju. Na manjšem območju med Mabilibili Bay in Lyamembe Bay pa si T. sp. 'limespot' deli habitat še z eno vrsto Tropheusov, ki jih African Diving imenujejo T. sp. ' Doubleblot' oz. po Ad Koningsu je to varianta 11. Bullu Point, Luagala Point Siyeswe, Lumbye & Mabilibili vrste T. sp. 'black'. Na tem območju med Mabilibili Bay in Lyamembe Bay lahko najdemo številne hibride med tema vrstama (T. sp. 'limespot' in T. sp. ' Doubleblot'). Eni zmed najbolj znanih hibridov iz tega območja so v akvaristiki poznani pod imenom 'Red belly'. Tole ime se je torej 'prijelo' v akvaristiki za te hibride, pri African Diving pa trdijo, da je T. sp. 'Red belly' pravzaprav druga vrsta in ne izhaja iz območja med Mabilibili Bay in Lyamembe Bay in te hibride imenujejo 'Red blotch' (skrivnost o pravem T. sp. 'Red belly' pa zaenkrat še čuvajo za sebe). 'Red blotch' pa ni edini hibrid tega območja, saj so pri African Diving identificirali in fotografirali na tem območju še 40 drugih različnih barvnih variant. Enega izmed zanimivejših hibridov so poimenovali Tropheus 'Zadeni'. Slike vseh hibridov tega območja pa si lahko ogledate v 17. številki revije Tanganika Magazyn.
Fotografija: © by African Diving Ltd
Fotografija: © by African Diving Ltd
Fotografija: © by African Diving Ltd
Fotografija: © by Jiten Vaitha
Fotografija: © by Van Der Lemmoh
Fotografija: © by Van Der Lemmoh
Fotografija: © by Pam Chin
Fotografija: © by Pam Chin
Fotografija: © by Pam Chin
Fotografija: © by Lechosław Łątka
Fotografija: © by Lechosław Łątka