Živijo v temnih kotičkih skalnega okolja. Pogosti so na območjih vertikalno postavljenih sten ali pa pod previsi skal, pod katerimi se premikajo z glavo navzdol in s trebuhom vedno obrnjenim proti skalam.
Običajna odrasla velikost:
Zrastejo do velikosti okrog 17 cm (Ad Konings 2016), samice ostanejo nekoliko manjše (okrog 15 cm). Po podatkih cichlidae.com pa lahko v akvariju zrastejo celo do 25 cm.
Razlika med spoloma:
Samci so malenkost večji od samic drugače pa vizualnih razlik med spoloma ni.
Priporočljiva velikost akvarija:
400 L
Ureditev akvarija:
Če želimo opazovati naravno obnašanje teh ostrižnikov (njihovo plavanje z glavo obrnjeno navzdol) je pomembno, da akvarij oz. kamne postavimo tako, da ustvarimo previsne stene in posamezne jame. Lažje in varneje kot z naravnimi kamni je to seveda urediti s 3D moduli. Ti ostrižniki pa z glavo obrnjeno navzdol prihajo tudi po hrano na površino akvarija.
Vsak posameznik te vrste zavzeto brani svoj teritorij, zato mora biti glede na velikost te vrste tudi akvarij ustrezno velik (vsaj 400 L, priporočljivo pa 600 L ali več). V ustrezno velikem akvariju lahko imamo tudi več posameznikov, saj razen pri branjenju teritorija ne izkazujejo prevelike agresije do drugih posameznikov iste oz. druge vrste. Glede na to, da živijo v haremu naselimo na enega samca več samic. Če jih naselimo skupaj z drugimi ostrižniki pa naj bodo to torej predvsem take vrste, ki naseljujejo druga področja akvarija (npr. robustnejši predstavniki peščenega dna).
Hrana:
Mesojed. V glavnem se prehranjujejo z majhnimi rakci, ki jih najdejo v luknjah in med razpokami skal. Občasno pa se prehranjujejo tudi z jajčecami vrste Lamprichthys tanganicanus (killifish). Prebavni trak je 50% dolžine telesa, ostri zobje pa nakazujejo na predatorstvo. N. furcifer se vedno premika zelo blizu podlage, kar jim omogoča lažje lociranje plena.
Razmnoževanje:
Za tole vrsto je značilen haremski način življenja. In sicer lahko ima samec v haremu čez 10 samic. Tako samci, kakor samice imajo svoje teritorije, kjer se prehranjujejo. Samice teh svojih teritorijev ne zapuščajo, samec pa zapusti teritorij, ko se drsti s katero izmed samic. Drst se torej zgodi na teritoriju samice. Ti teritoriji so ponavadi na globinah od 2 do 9 m pod kakim previsom skale. Število jajčec, ki so značilne zelenkaste barve, je ponavadi med 50 in 100. Ko samec oplodi jajčeca samico takoj zapusti, ki nato sama skrbi za jajčeca in kasneje mladice. Od številnih jajčec pa na koncu splava le kak ducat mladic, torej je smrtnost precej velika.
Agresivnost:
Agresivno izkazujejo predvsem pri branjenju svojega teritorija drugače pa niso preveč agresivni. Pri preganjanju vsiljivcev iz njihovega teritorija tudi ne povzročijo ran in poškodb drugim ostrižnikom.
Komentar:
Za tole vrsto je značilna trikotna oblika glave, izredno velike oči in pa plavanje oz. premikanje po habitatu tako, da so obrnjeni z glavo navzdol. Pri tej vrsti se je zato razvil izredno precizen sistem kontroliranja plavalnega mehurja, kar je verjetno posledica potrebe po natančnem premikanju glede na njihovo nenavadno gibanje. Izkušnje iz akvaristike kažejo tudi na izredno občutljivost tega plavalnega mehurja na nenadne spremembe v pritisku. Skoraj vse divje ujete ribe imajo ponavadi v začetku težave s plavalnim mehurjem. Posledica je, da počivajo negibno na tleh in ne morejo ostati dolgo v vodnem stolpcu. Ponavadi oz. vsaj pri večini primerov se disfunkcija plavalnega mehurja pozdravi v nekaj tednih in lahko ribe ponovno ohranjajo svojo pozicjo v vodi. Se pa lahko težava zopet ponovi pri lovlenju rib in premeščanju iz enega akvarija v drug.
Vrsta N. furcifer je za razliko od podobne vrste N. timidus razširjena okrog celotnega jezera Tanganyika in jo lahko najdemo skoraj v vsakem skalnem okolju (Ad Konings 2016). Kljub razširjenosti pa so med posameznimi lokalitetami te vrste le majhne geografske razlike. Južneje populacije imajo temne označbe po telesu, lokalite ob obali Burundija imajo bolj enakomerno obarvano telo, označbe po telesu pa so bolj slabo vidne. Ob arhipelagu Kipili okrog otoka Ulwile in pa južneje do lokacije Mtosi imajo lokalitete N. furcifer zaokrožene zgornje in spodnje podaljške repne plavuti (glej lokaliteti 'Musi Point' in 'Mtosi' na naši spletni strani), medtem ko je repna plavut pri vseh ostalih populacijah N. furcifer v obliki polmeseca (repno plavut v obliki polmeseca imajo tudi vse lokalitete podobne vrste N. timidus).
Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.
Vsak posameznik te vrste zavzeto brani svoj teritorij, zato mora biti glede na velikost te vrste tudi akvarij ustrezno velik (vsaj 400 L, priporočljivo pa 600 L ali več). V ustrezno velikem akvariju lahko imamo tudi več posameznikov, saj razen pri branjenju teritorija ne izkazujejo prevelike agresije do drugih posameznikov iste oz. druge vrste. Glede na to, da živijo v haremu naselimo na enega samca več samic. Če jih naselimo skupaj z drugimi ostrižniki pa naj bodo to torej predvsem take vrste, ki naseljujejo druga področja akvarija (npr. robustnejši predstavniki peščenega dna).
Vrsta N. furcifer je za razliko od podobne vrste N. timidus razširjena okrog celotnega jezera Tanganyika in jo lahko najdemo skoraj v vsakem skalnem okolju (Ad Konings 2016). Kljub razširjenosti pa so med posameznimi lokalitetami te vrste le majhne geografske razlike. Južneje populacije imajo temne označbe po telesu, lokalite ob obali Burundija imajo bolj enakomerno obarvano telo, označbe po telesu pa so bolj slabo vidne. Ob arhipelagu Kipili okrog otoka Ulwile in pa južneje do lokacije Mtosi imajo lokalitete N. furcifer zaokrožene zgornje in spodnje podaljške repne plavuti (glej lokaliteti 'Musi Point' in 'Mtosi' na naši spletni strani), medtem ko je repna plavut pri vseh ostalih populacijah N. furcifer v obliki polmeseca (repno plavut v obliki polmeseca imajo tudi vse lokalitete podobne vrste N. timidus).
Fotografija: © by Evert van Ammelrooy