Cyathopharynx sp. 'neon streak' Kalila.jpg exGnathochromis pfefferi 'Kalila'.jpg Neolamprologus pulcher 'Kalila'.jpg Ophthalmotilapia nasuta 'Kalila'.jpg
Previous pageNext pageNeolamprologus pulcher 'Kalila'
Fotografija:

© by Ad Konings

Skupina/Rod: Lamprologini/Neolamprologus
Biotop: Naseljujejo skalno okolje, kjer jih najdemo na globinah od 4 do 20 m, a so najštevilčnejši na globinah od 7 do 15 m.
Običajna odrasla velikost: Zrastejo do velikosti okrog 9 do 10 cm.
Razlika med spoloma: Samci in samice so na izgled zelo podobni, so pa samci malenkost večji.
Priporočljiva velikost akvarija: 200 L
Ureditev akvarija: Na dnu akvarija naj bo droben pesek, s pomočjo kamnov pa pa ponazorimo skalno okolje. Kamne namestimo tako, da izoblikujemo čim več jam in prehodov. Če bomo v akvariju namestili par teh ostrižnikov, se bo v akvariju hitro izoblikovala kolonija. V primeru, da bomo imeli kolonijo, bo dominanten samec vzpostavil nadzor nad celo kolonijo. Za večjo kolonijo je seveda potreben večji akvarij (300 L in več).
Glede na to, da je to zelo reproduktiven ostrižnik in se bo kolonija zelo hitro začela širiti po celotnem akvariju, obenem pa so zelo uspešni pri branjenju svojega teritorija, ki se s širjenjem kolonije seveda povečuje, je za to vrsto zelo priporočljivo, da jo naselimo v samostojen akvarij. Na daljši rok torej ta vrsta težko uspešno biva skupaj z drugimi Tanganjiškimi ostrižniki, zato tako naselitev odsvetujem.
Hrana: Mesojed. V naravi se večinoma hranijo z majhnimi nevretenčarji (ličinkami komarjev, samooki,...), ki jih najdejo v bioprerastu ali pa v vodi nad podlago. V akvariju sprejmejo večinoma vso hrano, ponudimo pa jim tudi razno živo in zmrznjeno hrano.
Razmnoževanje: Ko se enkrat izoblikuje par se ta redno drsti. Vsak par ima svoj teritorij, ki pa ga poleg para pomagajo braniti tudi pomočniki, katerih je lahko tudi do 20. Torej živijo v dobro organizirani skupini zaradi česar je ta ostrižnik tako uspešen in razširjen po jezeru. V jezeru je ta ostrižnik včasih monogamen (torej oblikuje pare), včasih pa poligamen in ima samec v haremu lahko do 4 samice. Če umre eden izmed drstnega para ga v tej skupini nadomesti eden izmed pomočnikov, ki je naslednji po hierarhiji. Sprva je število iker malo, čez čas pa jih je tudi do 150. Mladice izoblikujejo kolonijo različnih velikosti in starosti. Nekatere starejše mladice ponavadi ostanejo blizu staršev in pomagajo pri čuvanju teritorija, druge pa izoblikujejo nove pare in ustvarjajo nove kolonije na drugem območju. Samice so pogosto tako zasigurane v moč kolonije in zmožnost branjenja, da kljub temu, da se ta vrsta ponavadi drsti v jamah, velikokrat v izoblikovani koloniji odložijo jajčeca kar na zunanjo steno jame oz. v akvariju, kar na prednje steklo.
V nasprotju z vrstama N. savoryi in N. helianthus, ki nista tako reproduktivni, se pri tejle vrsti akvarij zelo hitro napolni z mladicami raznoraznih velikosti, ki ustvarjajo kolonijo.
Agresivnost: Znajo biti zelo agresivni do drugih vrst in se lahko zoperstavijo tudi precej večjim ostrižnikom od njih. Živijo namreč v koloniji in ko se le ta veča, njihova moč narašča, saj skupaj branijo teritorij pred vsemi siljivci. Z širjenjem kolonije pa zavzemajo v akvariju tudi čim več ozemlja in se širijo na teritorije drugih rib, zaradi česar pogosto pride do nesoglasij. Zaradi tega jih je zelo priporočljivo imeti v samostojnem akvariju.
Komentar: V zadnji izdaje knjige "Tanganyika cichlids in their natural habitat 3rd edition" avtorja Ad Konings, se je število geografskih variant v tej vrsti zelo povečalo. Razlog je v tem, da je Ad Konings v tole vrsto razvrstil tudi vrste, ki so bile prej poznane pod imeni N. brichardi, N. crassus, N. olivaceous in delno tudi variante iz osrednje Tanzanijske obale, ki so bile prej razvrščene med vrsto N. gracilis. Za N. brichardi je bilo z obsežno študijo bratov Karlsson že dokazano, da sta bili vrsti neupravičeno združeni. Za več informacij o tem, glej komentar pod vrsto N. brichardi oz. še boljše podroben članek o tem, ki je bil objavljen v 21. številki revije Tanganika Magazyn (skrajšana verzija tega članka pa je dostopna tudi na naslednjem blogu avtorjev Magnusa in Mikaela Karlsson "Neolamprologus pulcher and the analogy of N. brichardi"). Tako, da je sedaj N. brichardi tudi s strani CAS priznana kot samostojna vrsta.
Isto pa ne velja za variante, ki so bile prej poznane pod imeni vrst N. crassus in N. olivaceous in se po videzu (vsaj N. crassus) še bolj razlikujejo od vrste N. pulcher kot se razlikuje N. brichardi. A vseeno te variante sedaj CAS uvršča pod vrsto N. pulcher in jih smatra za mlajši sinonim vrste N. pulcher. A glede na situacijo z N. brichardi je taka sinonimizacija po mojem mnenju preuranjena. Istega mnenja je tudi Benoit Jonas in brata Magnus in Mikael Karlsson, saj je CAS tole sinonimizacijo potrdil samo na podlagi enega mnenja (Ad Koningsa) brez nekih tehtnih dokazov. Zato bomo zaekrat omenjeni vrsti N. crassus in N. olivaceous tudi na naši strani obravnavali kot samostojni, dokler ne bo dokazano drugače. Prehitra sinonimizacija dveh različnih vrst (kar se je že v preteklosti izkazalo) lahko namreč stori več škode kot koristi. Podobno kot za zgornji dve vrsti velja za prej omenjene variante iz osrednje Tanzanijske obale, ki po Ad Koningsu sedaj prav tako spadajo med vrsto N. pulcher, a dokler ne bo znanega več jih tukaj na tej strani navajamo pod imeni N. aff. gracilis, N. sp. 'Princess Kekese' in N. sp. 'Princess Lyamembe'. Med N. pulcher uvršča Ad Konings še variante ob obali Conga med Kibanga Bay in Katenga, a po pisanju z Mikaelom Karlsson je ta mnenja, da imajo te variante neke značilnosti N. brichardi in neke N. pulcher in je tako Mikael mnenja, da je to območje, kjer se je verjetno zgodila naravna hibridizacija teh dveh vrst. Značilno za variante tega območja pa je odsotnost črne označne (torej ni prisotna ne "T" ne "((" označba).
Po videzu, morfoloških značilnosti in tudi po obnašanju sta vrsti N. pulcher in N. brichardi zelo podobni. Vzorec na obrazu pa je tisti po katerem lahko z zagotovostjo ločimo (v večini primerov) ti dve vrsti. V večini primerov pravim zato, ker na določenih območjih, pa so te obrazne poteze nekje vmes med obema vrstama. Na takih območjih je bila posredi ali hibridizacija, ki je bila posredi verjetno predvsem tam, kjer lokalitete kažejo obrazne poteze ene in druge vrste in ni nekega prehoda iz ene v druge vrsto. Redkeje kot hibridizacija pa določene lokalitete kažejo lastnosti ene in druge vrste tam, kjer je to posledica postopnega prehajanja ene vrste v drugo. Vmesno varianto tako najdemo npr. okrog arhipelaga Kipili. Za te variante okrog arhipelga Kipili je značilna odstotnost vzorca na licu, kar je značilnost N. pulcher, a ostale obrazne poteze kažejo na N. brichardi.
Najbolj očitna razlika med vrstama N. brichardi in N. pulcher je v tem, da pri N. brichardi poteka od očes do škržnega poklopca horizontalna črna linija, ki skupaj z drugo črno linijo, ki poteka ob robu škržnega poklopca, tvori obliko črke "T". Pri vrsti N. pulcher pa za razliko od N. brichardi črta za očesom ne gre horizontalno, ampak se usmeri takoj navzdol in z črto na robu škržnega poklopca ustvarja obliko dveh polmesecov "((". Druga opazna razlika je ta, da je pri vrsti N. pulcher okrog očesa vedno prisoten rumeni obroč, ki pa je včasih le rahlo viden. Pri vrsti N. brichardi tega rumenega obroča okrog oči ni. Tretja razlika pa je ta, da je lice (območje pod očesom) pri vrsti N. pulcher brez vzorca, medtem ko je pri vrsti N. brichardi vedno prisoten nek vzorec, lahko v obliki modrih in rumenih črt, ki so ponavadi prekinjene oz. včasih vzorec sestavljajo tudi samo rumene ali modre pike.
Pri opazovanju teh dveh vrst v jezeru pa je bila opažena še ena razlika in sicer je bila vrsta N. brichardi pogosto opažena v zelo velikih skupinah, tudi po več 1000 posameznikov. V nasprotju z N. brichardi pa vrsta N. pulcher ni bila na nobeni lokaciji v jezeru opažena v tako številčnih skupinah.
Pred davnimi časi je bila vrsta N. brichardi verjetno omejena na severni del jezera, medtem ko vrsta N. pulcher naseljuje območja južnega dela jezera. Skozi zgodovino, ko je prihajalo do precejšnjega nihanja vodne gladine jezera, je vrsta N. brichardi migrirala tudi na jug, kjer je danes prav tako prisotna, na določenih območjih pa je prišlo tudi do hibridizacije z vrsto N. pulcher.
Varianto N. brichardi iz severa jezera velikokrat najdemo tudi pod imenom "Princess of Burundi". Najbolj znana oz. priljubljena varianta N. pulcher iz juga pa je tako imenovana "Daffodil" varianta, ki jo najdemo na lokacijah Kambwimba in Kantalaba.
Distribucijo vrste N. pulcher (vključno z geografskimi variantami, ki so sedaj tudi razvrščene v vrsto N. pulcher) si lahko ogledate na spodnji mapi. Na zadnjih dveh mapah pa je prikazano še, kje najdemo poleg te vrste, še ostale podobne vrste, ki jih s skupnim imenom imenujemo princese jezera Tanganyika oz. to so vrste iz tako imenovanega savoryi oz. brichardi kompleksa.



Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.