Julidochromis cf. marlieri 'Isanga'.jpg Julidochromis ornatus 'Isanga Bay'.jpg Lamprologus callipterus 'Isanga'.jpg Lamprologus laparogramma 'Isanga'.jpg Lamprologus lemairii 'Isanga'.jpg
Previous pageNext pageLamprologus callipterus 'Isanga'
Fotografija:

© by Adrian Indermaur

Skupina/Rod: Lamprologini/Lamprologus
Biotop: Lamprologus callipterus je polžarka pri kateri pa le samica živi znotraj polžje hišice. Samci pa se ponavadi v večjih skupinah, ki jim nudijo zaščito, zadržujejo v vmesnem okolju. Če samci niso v skupini pa rabijo zaščito, ki jim jo nudijo ponavadi jame okrog skal. To je tudi razlog, da samice te vrste ponavadi živijo v polžjih hišicah, ki so blizu skalnega okolja ali pa v vmesnem okolju (ampak tudi v bližini skal).
Običajna odrasla velikost: Samci zrastejo do velikosti okrog 15 cm, samice v povprečju okrog 5 cm (največ do 6 cm).
Razlika med spoloma: Najbolj opazna razlika med spoloma je vsekakor v veliki razliki v velikosti. A ni enostavno ločiti vseh samcov, saj obstajajo pri tej vrsti tudi pritlikavi samci, ki zrastejo celo nekoliko manj od samic (4 cm) in so isto obarvani kot samice, le te pa je zelo težko ločiti od samic.
Priporočljiva velikost akvarija: 100 L (za samca s 5-6 samicami)
Ureditev akvarija: Akvarij naj ima nekaj kamnov, ki predstavljajo mesta za skrivanje. Na dnu naj bo droben pesek, na pesku pa polžje hišice.
Na enega samca naselimo vsaj 5-6 samic (v naravi živijo določeni samci tudi z do 30-timi samicami). So primerni za skupinski akvarij in jih lahko naselimo tudi skupaj z drugimi Tanganjiškimi ostrižnike, samec pa bo seveda varoval svoj teritorij s polžjimi hišicami pred morebitnimi vsiljivci.
Hrana: Vsejed. V jezeru se v glavnem prehranjujejo z raznimi rakci. Ker pa je rakce ponavadi v njihovem okolju težko najti, jim ravno večje skupine v katere se združujejo in lahko štejejo tudi čez 100 primerkov, omogočajo, da ko se v tako premikajo skozi habitat rakce zmotijo in jih tako lažje ujamejo. Poleg rakcov pa se hranijo tudi z mladicami ostrižnikov, ki se drstijo na peščenem dnu. Zanimivo je, da se njihovim skupinam pridružita včasih tudi vrsti exGnathochromis pfefferi in na pol odrasli primerki vrte Lepidiolamprologus elongatus, saj na ta način lažje prideta do hrane.
V akvariju sprejmejo vso hrano, poudarek pa naj je na živi in zmrznjeni hrani (Cyclops, Artemija, Daphnia,...).
Razmnoževanje: Ko je samec pripravljen na drstenje zapusti skupino in začne iskati primerno mesto za izgradnjo svojega teritorija polžjih hišic. Ponavadi začne z manjšim številom polžjih hišic, ki so bile zapuščene s strani drugega samca in jih začne nositi na svoje izbrano mesto. Ker je samcov v skupini veliko, število hišic pa v določenem okolju omejeno, si svoj teritorij uspe zagotoviti seveda le nekaj samcev iz skupine (le najmočnejši).
Samec si svoj teritorij ponavadi ustvari v bližini skal in se sestoji iz 100 in več hišic. Medtem ko si tako gradijo svoj teritorij in prenašajo hišice iz sosednjega teritorija se včasih zgodi, da skupaj s hišico prenesejo tudi samico, ki jo tako ukradejo drugemu samcu. Zanimivo je tudi, da če samec prevzame teritorij drugega samca bo mladice, ki niso njegove pojedel, saj le te ne nosijo njegovih genov. Samec ima v haremu ponavadi večje število samic (čez 10).
Ko je samica pripravljena na drst zvabi samca v bližino svoje polžje hišice. Samica odloži jajčeca v polžjo hišico, samec pa jih oplodi s spuščanjem sperme v polžjo hišico od zunaj (samci so namreč preveliki, da bi lahko zlezli v hišice). Samec se velikokrat pari tudi z več samicami in mora tako kaka izmed samic tudi dlje časa čakati na samca, tole pa včasih iskoristijo pritlikaci samci (beri spodaj pod komentarjem), ki so dovolj veliki, da zlezejo v hišico in izkoristijo to priložnost, da oplodijo nekaj jajčec. Število mladic je ponavadi nekje med 35 in 160.
Samica varuje mladice še približno dva tedna po tem ko splavajo, nato pa jih zapusti in si poišče novo polžjo hišico izven teritorija samca, kjer se regenerira. Mladice ostanejo na teritoriju s polžjimi hišicami nekje do velikosti 2 cm nato pa tudi zapustijo to območje.
Agresivnost: Je razmeroma miren ostrižnik. Bo pa predvsem samec manjše ribice smatral za hrano.
Komentar: Je prav gotovo eden izmed najbolj zanimivih Tanganjiških ostrižnikov. Lahko bi ga poimenovali tudi zbiratelj ali pa kradljivec polžjih hišic. Samec je namreč dovolj velik (doseže velikost 15 cm), da brez težav prenese polžjo hišico. Medtem ko so samice precej manjše, do 3x in dosežejo velikost do največ 6 cm. Torej je to ostrižnik, pri katerem je viden izrazit spolni dimorfizem, ki se odraža v velikosti samcev in samic. Takih samcev je večina, je pa zanimivo, da pri tej vrsti obstajajo tudi pritlikavi samci, ki pa ne zrastejo nič večji kot 4 cm. Kolikor je znano je tole edini primer polimorfizmosti samcev v smislu velikosti med Tanganjiškimi ostrižniki, je pa zanimivo, da samice zrastejo v obeh primerih normalno velike, ne glede na to, če je jajčeca oplodil običajen samec ali pa pritlikavi (velikost potomcev moškega spola pa je odvisna od tega, kateri samec je oplodil jajčeca).
Zanimivo je tudi to, da samci te vrste pogosto tolerirajo na svojem teritoriju tudi druge vrste (najpogosteje je to vrsta Telmatochromis vittatus). Najverjetneje jih tolerirajo zaradi tega, ker T. vitattatus predstavlja prvo linijo obrambe, če jih napade kak predator in ponavadi se predator loti prej vrste T. vittatus, kot pa mladih L. callipterusov. Ampak tole, da jih tolerirajo na svojem področju ima pogosto za njih tudi slabo stran, saj se vrsta T. vittatus v primeru pomanjkanje hrane velikokrat znotraj polžjih hišic loti mladic in jajčec vrste L. callipterus.

Lamprologus callipterus 'Isanga'
Fotografija: © by Adrian Indermaur




Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.