Cyathopharynx furcifer 'Chilanga'.jpg Cyathopharynx sp. 'neon streak' Chilanga.jpg Julidochromis cf. regani 'Chilanga'.jpg Neolamprologus mustax 'Chilanga'.jpg Tropheus Ilangi 'Chilanga'.jpg
Previous pageNext pageJulidochromis cf. regani 'Chilanga'
Fotografija:

© by Evert van Ammelrooy

Skupina/Rod: Lamprologini/Julidochromis
Biotop: Vmesno okolje vzdolž peščenih območij. Živi v plitvejših vodah (ponavadi na globinah okoli 10 m).
Običajna odrasla velikost: Samice so večje od samcev (podobno kot pri vrsti J. marlieri). Samice tako zrastejo nekje do 15 cm, samci pa le do 10 cm. Razen po velikosti je drugače spol težko ločiti.
Priporočljiva velikost akvarija: 150 L (za par)
Ureditev akvarija: Pesek naj bo fin, kamni pa nameščeni tako, da bo čim več skrivališč. V začetku je najboljše nabaviti 5-6 majhnih rib in ko se po 14-18 mesecih ustvari par, kar se vidi po teritorialnem obnašanju do drugih, se ostale vzame iz akvarija (v primeru, da ni dovolj skrivališč). Zagotoviti je potrebno redne menjave vode in zelo zaželjena je tudi zračna črpalka, saj imajo radi vodo z veliko vsebnostjo kisika.
Naselimo jih lahko skupaj z ostalimi podobno velikimi Tanganyika ostrižniki.
Hrana: Vsejed. V jezeru se v glavnem hranijo z raznimi nevretenčarji, pri tem ko jih iščejo v aufwuchsu, pa pojedo tudi precej alg.
Razmnoževanje: Drstijo se skozi celo leto, nekje na vsakih 4 do 6 tednov, v jamah med skalami čim dlje stran od drugih ostrižnikov. Samec se lahko drsti z več samicami naenkrat, ampak je samica tista, ki izbere mesto za drst. Število mladic je ponavadi nekje med 75 in 100. Mladice prejšnje drsti starša tolerirata na svojem teritoriju nekje do velikosti 3 cm a jih podita stran od novih iker. Ko pa dosežejo velikost 3 cm, pa jih spodita tudi iz svojega teritorija.
Agresivnost: So najmiruljubnejši od vseh Julidochromisov. Kljub temu pa so znotraj vrste kar precej agresivni.
Komentar: J. regani ima horizontalne črte od vrha do dna telesa. V jezeru so najbolj razširjeni izmed vseh Julidochromisov. Živi v vmesnem okolju vendar v bližini skal. Za razliko od ostalih Julidochromisov pa zna odplavati v peščena območja precej dlje stran od skal kot drugi Julidochromisi.
Tudi pri tej vrsti prihaja pri določenih populacijah do nesoglasij za katero vrsto dejansko gre. Določene populacije so namreč nekje vmes med J. regani in J. marlieri in jih nekateri uvrščajo v eno vrsto drugi v drugo vrsto.
Spodnja mapa distribucije te vrste je tako zopet po Ad Koningsu. S to razliko, da je upoštevana novo opisana vrsta J. marksmithi, ki je bila prej poznana pod imenom Julidochromis sp. 'regani Kipili' in je bila ena izmed variant vrste J. regani. Ad Konings je sicer drugače še vedno mnenja, da če se ta populacija okoli arhipelaga Kipili (sedaj poznana pod imenom J. marksmithi) obravnava kot svoja vrsta, bi se isto morale obravnaviti tudi druge variante J. regani.

Julidochromis cf. regani 'Chilanga'
Fotografija: © by Evert van Ammelrooy



Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.