Cyphotilapia sp. 'North' Bulu Point.jpg Cyphotilapia sp. 'North' Burundi.jpg Cyphotilapia sp. 'North' Cape Kabogo.jpg Cyphotilapia sp. 'North' Karilani Island.jpg
Previous pageNext pageCyphotilapia sp. 'North' (Burundi)
Fotografija:

© by Ljuba Tanganjika

Skupina/Rod: Cyphotilapiini/Cyphotilapia
Biotop: Naseljujejo srednje globoko in globoko skalno okolje. Večina jih živi na globinah večjih od 20 m, mladi ostrižniki lahko tudi malo manj globoko, medtem ko odrasle najdemo vse do globin 100 m. Živijo v skupinah, ki jo ponavadi vodi največji samec, sestavljajo jo pa še en ali dva manjša samca in nekaj samic.
Običajna odrasla velikost: Velikost teh ostrižnikov je odvisna od variante oz. lokalitete. Največje zrastejo 6 proge C. frontose iz severnega dela jezera (poznane tudi pod imenom C. sp. '6-bars frontosa' oz. tudi C. sp. 'North'). Te zrastejo v jezeru do velikosti 35 cm (samci), samice nekje do 20 cm. V akvariju pa lahko v svoji precej dolgi življenski dobi (20 do 30 let) zrastejo vse do velikost 50 cm. Malenkost manjše zrastejo 7 proge C. frontose (poznane tudi pod imenom C. frontosa 'Kigoma'), ki v jezeru dosežejo velikost 30 cm, v akvariju pa samci 45 cm, samice pa nekje 30 cm. Še malenkost manjše so C. frontose iz juga jezera, ki jih poznamo pod imenom C. gibberosa, kjer samci zrastejo v jezeru do 25 cm, samice do 15 cm, v akvariju pa samci nekje do 40 cm, samice pa opazno manj.
Razlika med spoloma: Samci so opazno večji od samic in so intenzivnejše obarvani. Samice tudi ponavadi nimajo grbe na čelu ali pa le ta ni tako izrazita, kot je pri samcih, pri katerih je sploh s starostjo ta vse večja.
Priporočljiva velikost akvarija: 800 L
Ureditev akvarija: C. frontose so ko se enkrat aklimatizirajo precej trpežne ribe. Znajo pa biti vseeno občutljive na stres, kakor je to značilno tudi za druge ostrižnike iz globokih voda. Razlog za stres so lahko tudi premajhni akvariji, v kakršnih jih ima precej akvaristov. Za tole veliko in veličastno vrsto je na daljši rok, ko ti ostrižniki dosežejo 35 in več cm, potreben akvarij velikosti vsaj 800 do 1000 L. Priporočljivo jih je naseliti v skupini vsaj 5 primerkov (1 samec + 4 samice), v akvariju čez 1000 L pa lahko tudi v malo večji skupini z več samci in samicami. Naselimo jih lahko tudi skupaj z drugimi vrstami a naj bodo te dovolj velike, da jih C. frontose ne morejo pogoltniti. Primerni so npr. večji ostrižniki iz rodov Neolamprologus, Lepidiolamprologus, Trematochromis, Limnochromis, Benthochromis,... Nikoli jih pa ne naselimo skupaj s Tropheusi oz. Simochromisi, pa ne toliko zaradi tega, ker bi ti lahko postali njihova hrana, ampak predvsem zaradi prehrane (C. frontosa so mesojedi, Tropheusi so rastlinojedi) in pa zaradi tega, ker bi Tropheusi znali poškodovati njihove plavuti in bi ti veličastni ostrižniki izgubili svojo eleganco.
Kakor je bilo omenjeno so C. frontose trpežne ribe in ne preveč občutljive na razne bolezni in lahko živijo zelo dolgo (vsaj 20, lahko pa tudi do 30 let), kar niti ni tako presenetljivo glede na njihov miren temperament. Ne glede na to, pa lahko smrt (poleg stresa), povzroči rahlo misteriozna bolezen C. frontos, pri kateri le te izgubijo kontrolo za plavanje in plavajo pri površini vode kot kak balon.
V akvariju naj bo predvsem precej kamnov, tudi po dnu akvarija, to so namreč ostrižniki iz skalnega okolja, za katere pesek ni bistvenega pomena. Bistveno pa je, da je voda v akvariju čista zato poskrbimo za redne delne menjavanje vode, pri čemer moramo biti pozorni, da je voda iste temperature, kot tista v akvariju.
Hrana: C. frontosa je veličastna vrsta za katero se zdi, da se ji nikoli ne mudi in tako je tudi pri prehranjevanju. Mladi ostrižniki te vrste se večinoma prehranjujejo z raznimi mehkejšimi nevretenčarji, medtem ko so odrasle ribe predatorji (piscivori). Analiza prebavil je pokazala, da so večinski delež njene prehrane druge ribe, potem pa še razne školjke, ličinke insektov, rakci in polži. Glede na to, da so predatorji jih ne naselimo v akvariju skupaj z manjšimi vrstami, saj bodo ti postali njihova hrana.
V jezeru so večinski delež njihove prehrane ostrižniki iz rodu Cyprichromis. A jih ne lovijo, kot drugi predatorji, saj bi bil to za njih prevelik napor. Namesto tega počakajo, da ti ostrižniki, ki se zadržujejo v zelo velikih jatah zaspijo in se jih nato lotijo ponoči oz. proti jutru, ko le te še niso popolnoma budne.
V akvariju jim ponudimo razno živo in zmrznjeno hrano in ostalo kvalitetno kupljeno hrano na mesni osnovi.
Razmnoževanje: So ustonoše, je pa njihov način razmnoževanja edinstven in podoben način ni znan pri nobenih drugih ustonošah. Samci se pred začetkom drstenja intenzivneje obarvajo, ne pripravljajo (izkopavajo) pa si nobenega teritorija (to bi bilo preveč napora za te veličastne ostrižnike). Samec in samica se tako v času drsti ne ločita od skupine, ampak se drst zgodi kar znotraj te skupine, samec pa le šibko brani območje. Samec pri tej vrsti se tudi ne trese, da bi privabil samico, kakor je to običajno pri drugih ustonošah, ampak le spusti plavuti, s čimer nakaže samici kam naj gre. Samica na tem mestu nato odloži jajčeca (ponavadi tudi več naenkrat, običajno 5 do 6) a se ne vrti značilno za ustonoše v krogu (samec pri tej vrsti tudi nima lažne ikre) ampak se le umakne in da prostor samcu, ki nato oplodi jajčeca, ki jih samica nato pobere v usta. Ta postopek se nato nekajkrat ponovi, dokler niso odložena vsa jajčeca, ki jih je ponavadi okrog 20. Samica nato nosi jajčeca oz. mladice približno 5 tednov, preden jih izpusti. V tem času ko nosi, se tudi previdno prehranjuje. Hrana, ki jo sprejme pa je obenem tudi hrana za mladice, ki jih nosi.
Agresivnost: Kljub velikosti je to zelo miren ostrižnik, velikokrat tudi plašen. Glede na to, da pa gre pri odraslih ostrižnikih za predatorja pa bodo kakšni manjši ostrižniki znali hitro postati njihova hrana.
Komentar: Okrog razdelitve rodu Cyphotilapia je kar nekaj polemik. Ne dolgo nazaj je veljalo, da ima rod Cyphotilapia tri vrste, in sicer: C. frontosa, C. gibberosa in Cyphotilapia sp. "North" (oz. C. sp. '6-bars frontosa'). Med C. frontose, bi naj spadala samo tako imenovana Kigoma Frontosa, ki ima sedem prog. Varinta Burundi, s šestimi programi, pa bi naj spadala med Cyphotilapia sp. "North".
Kasneje se je izkazalo, da gre pri 6 (Cyphotilapia sp. "North") in 7 (Cyphotilapia frontosa) progasti Cyphotilapii v bistvu za isto vrsto in obe spadata med Cyphotilapia frontosa. Tako bi naj bile v rodu Cyphotilapia samo dve vrsti in sicer Cyphotilapia frontosa in Cyphotilapia gibberosa. V zadnji knjigi "Tanganyika Cichlids in their Natural Habitat 3rd edition" pa Ad Konings celo trdi, da obstaja samo ena vrsta in ta se imenuje C. frontosa (C. gibberosa pa je le sinonim te vrste). Nobena izmed teh "treh" vrst namreč ne živi skupaj na isti lokaciji (kar je ponavadi dovolj dober razlog, da gre za dve različni vrsti), prav tako pa opisane razlike med temi vrstami ne vzdržijo, saj prihaja do prekrivanj. Nekatere C. frontose iz severnega dela imajo značilnosti C. gibberos in obratno, nekatere C. gibberose iz južnega dela, značilnosti C. frontos.
Kljub temu, da obstaja verjetno samo ena vrsta C. frontos z lokalitetami okrog celotnega jezera, pa se je v akvaristiki vseeno uveljavilo ime C. gibberosa in razdelitev v nekaj variant. Je pa ta razdelitev predvsem na podlagi geografske pozicije in ne na podlagi znanstveno opisanih razlik med temi "vrstami".
Vse lokalitete, ki jih najdemo južnejeje od 'Myako' (na vzhodni obali) in 'Kilewa Bay' (na zahodni obali) bi tako naj bile vrsta C. gibberosa. Severno od teh točk pa vrste C. frontosa. Znotraj tega severna območja pa ločimo še 7 progo frontoso (Frontosa Kigoma) od ostalih 6 progih (varianta Burundi, ki jo nekateri obravnavajo tudi kot samostojno vrsto Cyphotilapia sp. "North" oz. C. sp. '6-bars frontosa'). C. giberrose pa delimo nadalje tudi še na 3 variante glede na države posameznih lokalitet.
Taka delitev z variantami in mesti najdišč je torej naslednja:

Cyphotilapia Frontosa
- Burundi (Bujumbura, Bulu Point, Gitaza, Halembe, Kabimba, Karilani, Kavala, Kolobo, Luhanga, Magara, Maswa, Nyanza-Lac, Pemba, Resha, Tembwe, Ubwari)
- Kigoma (Bangwe/Boulumboro, Kigoma)

Cyphotilapia Gibberosa
- Tanzania (Fulwe Rocks/Wampembe, Ikola, Kambwimba, Kantalamba, Karema, Kasanga, Kipili, Mabilibili, Mamalesa Island/Malasa , Mpimbwe/Msalaba, Samazi/Bismark, Sibwesa/Kibwesa, Ulwile)
- Zambia (Chaitika, Chituta, Isanga, Kombe/Gombi, Mbita, Nangu, Sumbu)
- Zaire (Kapampa, Kitumba, Livua/Mikula, Lupota/Kalumbi, Moliro, M'Toto/Moba, Tembwe Deux, Zongwe/Chumbu)

Cyphotilapia sp. 'North' (Burundi)
Fotografija: © by Jovan Ćurčić


Cyphotilapia sp. 'North' (Burundi)
Fotografija: © by Ljuba Tanganjika


Cyphotilapia sp. 'North' (Burundi)
Fotografija: © by Ljuba Tanganjika


Cyphotilapia sp. 'North' (Burundi)
Fotografija: © by Ljuba Tanganjika


Cyphotilapia sp. 'North' (Burundi)
Fotografija: © by Andre Haak


Cyphotilapia sp. 'North' (Burundi)
Fotografija: © by Iwan Nawi Tóth


Cyphotilapia sp. 'North' (Burundi)
Fotografija: © by Iwan Nawi Tóth


Cyphotilapia sp. 'North' (Burundi)
Fotografija: © by Iwan Nawi Tóth


Cyphotilapia sp. 'North' (Burundi)
Fotografija: © by Iwan Nawi Tóth



Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.