4TipiPrehranjevanja.jpg TropicalC.jpg TropicalH.jpg
Next pagePrehranjevanje Tanganyika ostrižnikov
Fotografija: © by Dejan Nemecek



Pravilna prehrana je pomembna ne glede na to o katerih ribah je govora. Za Tanganyika ostrižnike (predvsem rastlinojede) pa je še posebej pomembna, če želimo ohraniti naše ostrižnike zdrave, žive in da se bodo pokazali v svojih najlepših barvah. Zato je zelo pomembno, da vemo na kak način se prehranjujejo različne vrste ostrižnikov in tole upoštevamo pri naseljevanju našega Tanganyika akvarija. Glede vrste prehrane imamo podobne ostrižnike tudi v sosednjem jezeru Malawi, a ostrižnikov teh dveh jezer seveda ne naseljujmo nikoli skupaj v isti akvarij, tudi če imajo iste prehranjevalne navade. Prehrana je namreč pomemben faktor pri izbiri vrst ostrižnikov, ki jih želimo naseliti v naš akvarij, so pa potem tukaj še drugi, kot so npr. parametri vode, ureditev akvarija, agresija, itd... in te ostale potrebe so pri ostrižnikih teh dveh jezer različne. Pa se vrnimo prehrani, ki se vse prevečkrat zanemarja, a je eden izmed najpomembnejših razlogov za razne težave (bolezni) pri naših Tanganyika ostrižnikih.

V grobem zasledimo pri Tanganyika ostrižnikih štiri različne načine prehranjevanja. In sicer lahko ostrižnike glede na način prehranjevanja, razdelimo v naslenje 4 skupine:
- Herbivore
- Carnivore
- Omnivore
- Limnivore

Največkrat sta napačno razumljena predvsem tipa "Herbivore" in "Limnivore". Več o razlikah pa v nadaljevanju.

Herbivori

Herbivori oz. rastlinojedi ostrižniki se prehranjujejo večinsko z rastlinsko prehrano.
V nasprotju s carnivori (mesojedi) in omnivori (vsejedi) ostrižniki je črevesje pri rastlinojedih ostrižnikih zelo dolgo. Ravno na podlagi dolžine črevesja lahko ostrižnike razdelimo v eno izmed štirih skupin. Čim daljše je črevesje, tem večja je vsebnost rastlinske prehrane pri posamezni vrsti ostrižnika. Tole osnovno pravilo nam je tudi vodilo, kako pravilno hranimo svoje ostrižnike v akvariju.
Rastlinojedi ostrižniki imajo manj mišičast želodec, ampak zato zelo dolgo črevesje (lahko tudi za 4x dolžine telesa). Dolgo črevesje zagotavlja, da je težko prebavljiva rastlinska hrana kljub temu dobro prebavljena in se ne izloči na pol neprebavljena. Tako tudi rastlinojedi ostrižniki dobijo dovolj hranil iz rastlinske prehrane. Zaradi tega dolgega črevesja je tudi dobro, da te ostrižnike občasno postimo, da se črevesje sčisti.
Strogo rastlinojedih ostrižnikov je v obeh jezerih bolj malo, veliko več je limnivorih ostrižnikov, za katere pa bi lahko rekli da so nekako podskupina rastlinojedih ostrižnikov, saj se ponavadi tudi limnivori ostrižniki večinsko hranijo z algami. Te ostrižnike moramo tudi v akvariju hraniti izključno z rastlinsko prehrano oz. z ustrezno hrano v lističih z veliko vsebnostjo spiruline.
Če rastlinojedih ostrižnikov ne hranimo pravilno, je velika nevarnost za razne bolezni in poškodbe črevesja, posledica pa je tudi zamaščenost organov. Zaradi napačne prehrane, lahko tako pri teh ostrižnikih tudi zelo hitro pride do pogina.
Ravno pri rastlinojedih Taganyika ostrižnikih pa prihaja pogosto tudi do zmede, saj bi jih lahko glede na to, da se tudi ti ostrižniki večinoma hranijo iz bioprerasta (aufwuchsa) šteli tudi med limnivore ostrižnike. Ampak razlika je v tem, da se ti ostrižniki hranijo predvsem iz tistega dela aufwuchsa, ki je močno poraščeno z algami in je pri tem le zelo redko del njihove prehrane tudi kak mikroorganizem, ki živi v bioprerastu (aufwuchsu).

Carnivori

Canivori oz. mesojedi ostrižniki se prehranjuje večinsko z mesno prehrano. Precejšen del mesojedih ostrižnikov predstavljajo tudi predatorji (piscivore), ki pa se hranijo z drugimi (manjšimi) ribami.
Kot že ime samo pove, se mesojedi ostiržniki hranijo predvsem z živalskimi proteini (planktonom, nevretenčarji, insekti, mikroorganizmi in ribami).
Mišičast želodec pri mesojedih ostrižnikih poskrbi zato, da se mesojeda hrana dobro zdrobi, tako da jo lahko kratko črevesje hitro prebavi. Mesna prehrana je namreč precej lažje prebavljiva kot rastlinska.
V jezeru Tanganyika je vrst, ki se hranijo večinsko z mesno hrano precej, takih je npr. večina vrst iz skupine Lamprologinov in druge.

Limnivori

Limnivori ostrižniki se prehranjujejo iz bioprerasta (aufwuchsa).
Bioprerast (aufwuchs) predstavljajo v glavnem alge, ki zrastejo po raznih skalah in kamnih. Poleg alg pa so del bioprerasta tudi razni mikrooragnizmi, ki živijo med algami in predstavljajo nekaterim vrstam posebno poslastico. Tako se je razvil poseben način prehranjevanja pri ostrižnikih, ki se hranijo z algami in raznimi mikroorganizmi.
Pri teh ostrižnikih, ki so razvili tak poseben način prehranjevanja z algami in mikroorganizmi, pa mikroorganizmi vseeno predstavljajo manjši delež njihove prehrane. Na to kaže tudi dolžina črevesja, ki sicer ni tako dolga kot pri rastlinojedih ostrižnikih, vseeno pa je črevesje precej daljše kot pri mesojedih in vsejedih ostrižnikih.
Med limnivore ostrižnike spadajo npr. Tropheusi, Petrochromisi in drugi. Ti ostrižniki se torej večinsko prehranjujejo z algami iz bioprerasta (aufwuchsa).

Omnivori

Omnivori oz. vsejedi ostrižniki se prehranjujejo v jezeru z "vsem" kar je za pojesti v jezeru.
Tile ostrižniki niso specializirani za nobeno izmed vrst prehrane. Tako se hranijo z raznimi insekti, mikroorganizmi, planktonom, nevretenčarji, ribami, rastlinami in algami. Skratka torej z vsem, kar lahko prebavijo.
Črevesje je pri vsejedih ostrižnikih daljše kot pri mesojedih, vseeno pa precej krajše kot pri limnivorih ostrižnikih.
Med vsejede ostrižnike v jezeru Tanganyika spadajo npr. nekatere vrste iz skupine Eretmodinov in druge.


Hranjenje v naravi

V naravi je seveda prehranjevanje veliko bolj kompleksno kot nam kaže poenostavljena delitev na mesojede (carnivore), vsejede (omnivore) in rastlinojede (herbivore) ostrižnike. Pravzaprav mesojedi ostrižniki potrebujejo tudi določen delež rastlinske prehrane in obratno velja seveda za rastlinojede ostrižnike – in v naravi seveda to hrano dobijo. V resnici naravna prehrana vsebuje velikokrat pomalem vsega in v določenih sezonskih obdobjih je določene hrane v jezeru več in noben ostrižnik seveda te priložnosti za hrano ne bo izpustil. Ostrižniki v naravnem okolju se bodo seveda prehranjevali z vsem okusnim, kar jim bo na voljo. Ampak treba je imeti v mislih, da so se v jezeru določeni ostrižniki prilagodili na življenje v točno določenem okolju, kjer določena hrana prevladuje in so se tekom evolucije tako razvila tudi njihova prebavila, da kar najboljše iskoristijo hrano, ki njim je na voljo. Npr. v Taganyika imamo eno večjo skupino ostrižnikov, ki so svojo nišo prehranjevanja našli pri hranjenju iz bioprerasta (aufwuchsa). Te ostrižnike, ki se prehranjujejo na tak način štejemo med limnivore ostrižnike. Bioprerast (aufwuchs) predstavljajo v glavnem alge, tu pa tam sicer ti ostrižniki zaužijejo tudi kake manjše organizme, ki živijo v bioprerastu (aufwuchsu). Pretežen delež prehrane teh limnovorih ostrižnikov je torej rastlinski, manjši delež pa predstavlja mesna hrana (mikroorganizmi), zato imajo ti ostrižniki tudi precej dolga črevesja a ne tako ekstremno dolgo, kakor “čisti” rastlinojedi ostrižniki.

Hranjenje v akvariju

V akvariju bodo ostrižniki seveda sprejeli vso hrano, ki jim jo damo a moramo biti pozorni, da jih hranimo pravilno saj so se njihova prebavila tekom evolucije prilagodila na določen večinski delež prehrane in jim lahko z nepravilno prehrano zelo škodimo. Limnivori ostrižniki se npr. v jezeru dejansko hranijo ves čas, a moramo imeti v mislih, da hrana, ki jo dobijo v naravi vsebuje predvsem veliko vlaknin (taka hrana so npr. modro-zelene alge). In tako, čeprav se hranijo skoraj ves čas, dejansko dobijo zelo malo hranil s to hrano. Zaradi tega morajo dejansko jesti ti ostrižniki ves čas, da zadovoljijo potrebam metabolizma. Zato bodo tudi v akvariju ti ostrižniki instiktivno sprejeli hrano vedno, ko jim jo ponudimo, a treba imeti v mislih, da je hrana, ki jo nudimo ostrižnikom v akvarijih superiorna v smislu vrednosti hranil napram tisti, ki jo dobijo v naravnem okolju in poleg tega tudi z veliko večjo vsebnostjo proteinov.
Torej, čeprav je narava ustvarila te ostrižnike take, da se dejansko prehranjujejo ves čas, moramo mi kot skrbnik za te ribe v zaprtem akvarijskem prostoru imeti odgovornost, da jih hranimo pravilno in da se ne prenajedajo.
Posebno pozornost pri prehranjevanju velja nameniti rastlinojedim (herbivorom) in limnivorim (bioprerast oz. aufwuchs) ostrižnikom, saj imajo ti ostrižniki zelo dolga prebavila. Zaradi tega so ti ostrižniki zelo dovzetni na razne bolezni prebavil, če njihove prehranske potrebe niso izpolnjene. Taki ostrižniki so npr. Tropheusi in seveda še precej drugih. Zaradi dolgih prebavil je te ostrižnike priporočljivo občasno tudi postiti, da se dolgo črevesje teh ostrižnikov malo sčisti (priporočam, da imajo te ribe 1 dan v tednu post). Ampak bodimo pozorni, saj je po drugi strani znano, da so lačni ostrižniki bolj agresivni. Posebno pozornost velja nameniti glede tega predatorjem (mesojedim) ostrižnikom, saj se ti ostrižniki v nasprotju z limnivori ostrižniki v jezeru hranijo le priložnostno, a takrat je to hrana z veliko vsebnostjo proteinov (druge ribe).

Hrana in agresija ostrižnikov

Ker je hrana eden izmed razlogov, ki lahko vodi v agresijo že itak agresivnih ostrižnikov je logično, da je agresija lahko kontrolirana tudi tako, da so naši ostrižniki ustrezno hranjeni. Ko je riba lačna je namreč bolj agresivna. Tudi zaradi tega je priporočljivo, da hranimo ribe večkrat na dan (če je le možno vsaj 2x ali 3 x). Toda pozorno s količino hrane. Vaši ostrižniki morajo vedno biti nori na hrano in pojesti vse v minuti ali dveh (v primeru večih obrokov mora biti tudi ta čas ustrezno krajši) in ne smejo v tem času pustiti za sabo nič hrane.

Kako pogosto in kolikorat hraniti torej naše ostrižnike

Vedno je boljše in priporočljivo hraniti večkrat po malo, kakor pa naenkrat več. Odrasle ostrižnike je sicer načeloma dovolj hraniti 1x dnevno ampak, če le imamo možnost, jih hranimo večkrat (vsaj 2x ali 3x).
A bodimo pozorni, če jih hranimo večkrat. Začetnikom se pogosto reče, da se hrani toliko, kolikor lahko pojejo ribe v minuti ali dveh. Ampak tole “pravilo” dveh minut velja, če jih hranimo 1x na dan. Če jih hranimo večkrat mora dnevna količina hrane ostati ista le razdeljena na več obrokov, ribe pa posamezen obrok pojesti seveda ustrezno hitreje.
Večinoma naše ribe v akvarijih hranimo itak preveč, ampak pozor tudi po drugi strani, da preveč ne stradamo rib. Če so ribe sestradane so namreč prav tako bolj izpostavljene raznim boleznim. Pri hranjenju torej vedno iščemo neko ustrezno razmerje, saj navsezadnje želimo, da bodo naše ribe zdrave, vitalne njihova telesa pa ustrezno proporcionirana glede na vrsto ribe (velikokrat se namreč zgodi, da ribe v akvarijih zrastejo precej večje in so bolj debele, kot so v naravi, kar je posledica prekomernega hranjenja).
Ker imajo ostrižniki ponavadi izreden apetit moramo biti izredno pozorni, če naši ostrižniki ne planejo takoj po hrani, to je namreč lahko prvi znak, da so preveč hranjene ali pa še hujše, da so bolane. Zdrav in ustrezno hranjen ostrižnik bo zmeraj zgledal ZELO lačen.

Hrana in zdravje rib

Vedno imejmo v mislih, da je ravno hrana lahko vzrok za razne probleme, ki jih bomo doživeli z ostrižniki. Razkroj nepravilno prebavljene oz. nepravilno izločene hrane lahko draži črevesne stene rib, jih spravlja v stres, jih obremenjuje in daje s tem invazivnim parazitom idealno okolje, da se razširijo v telesu takih rib. To se najpogosteje dogaja pri rastlinojedih ostrižnikih, ki se v naravi hranijo večinoma z algami, če jih hranimo z visoko proteinsko hrano kot so npr. bloodwormsi ali pa peleti oz. lističi z visoko vsebnostjo ribje moke. Za nekatere smrtnonoste bolezni, kot je npr. bloat je dokazano, da so večinoma posledica nepravilne ali prekomerne prehrane. Prihranite si to težavo z ustreznim hranjenjem in ne mučite rib z neustrezno hrano, na katero njihova prebavila niso prilagojena. Tudi, če se neustrezna hrana na zunaj ne bo takoj poznala pri obnašanju rib, bo slej ko prej vplivala na njihovo zdravje.
Drugi razlog zakaj naše ribe lahko zbolijo in je tudi posledica preveč hranjenja pa je ta, da preveč hranjenja povzroča pri ribah več izločanja, zaradi česar se raven nitratov v vodi veliko hitreje dvigne in s tem poslabša kvaliteta vode dosti hitreje kot ob ustreznem hranjenju.

Hrana in razmnoževanje rib

Hranjenje s kvalitetno in ustrezno hrano vpliva tudi na drstenje rib. Znano pa je tudi, da se prekomerno hranjene ribe, ki so debele, tudi precej redkeje drstijo, kot bi se sicer. Torej so mladice še en razlog več, da ribe hranimo ustrezno.

Katere ostrižnike torej lahko naselimo skupaj?

Do zdaj smo lahko videli, da je primerna hrana bistvenega pomena za zdravje naših rib. In če imamo v akvariju različno vrsto rib glede prehrane, jih seveda ne moremo ustrezno hraniti, saj bodo naši ostrižniki planili tudi po tisti hrani, ki ni primerna za njih.
Najboljše je seveda, da imamo v akvariju samo eno vrsto ostrižnikov glede zahtev po hrani (torej samo mesojede, ali samo rastlinojede, itd...). Tako bomo lahko svojim ostrižnikom najbolj ustregli glede zahtev po hrani. Možne pa so seveda tudi druge kombinacije a morami biti potem previdni pri izbiri hrane.

Če razdelimo ostrižnike glede na dolžino črevesja si sledijo takole:
1. Carnivori (mesojedi)
2. Omnivori (vsejedi)
3. Limnivori (bioprerast oz. aufwuchs)
4. Herbivori (rastlinojedi)

Pa si poglejmo sedaj možne kombinacije:
1 + 2 --> OK. Hrano v tem primeru prilagodimo vsejedim ostrižnikom.
1 + 3 --> Ni OK. Preveč visoko proteinske hrane je lahko pogubno za limnivore ostrižnike, če bomo hranili večinoma z rastlinsko hrano pa mesojedi ostrižniki ne bodo dobili dovolj hranil. Če že imamo tako kombinacijo prilagodimo hrano v tem primeru limnivorim ostrižnikom.
1 + 4 --> Ni OK. Najslabša možna kombinacija in se je strogo izogibajmo. Mesojedi ostrižniki ne bodo dobili z rastlinsko hrano dobolj hranil, če bomo hranili z visokoproteinsko hrano pa je to lahko zelo hitro pogubno za rastlinojede ostrižnike. Primer take kombinacije, ki pa je na žalost sicer kar pogosto videna v akvarijih je (Chindongo demasoni + Labidochromis caeruleus).
2 + 3 --> OK. Hrano v tem primeri prilagodimo limnivorim ostrižnikom.
2 + 4 --> Ni OK. Že majhna količina visoko proteinske hrane je lahko pogubna za rastlinojede ostrižnike, če bomo hranili samo rastlinsko hrano pa vsejedi ostrižniki ne bodo dobili dovolj hranil. Če že imamo tako kombinacijo prilagodimo hrano v tem primeru rastlinojedim ostrižnikom.
3 + 4 --> OK. Hrano prilagodimo rastlinojedim ostrižnikom.

Torej kakor ste videli so nekatere kombinacije možne, čeprav niso najbolj zaželjene. Ampak, če že nimamo v akvariju samo ostrižnike z istimi zahtevami glede hrane, potem vedno prilagodimo hrano tistim ostrižnikom z daljšim črevesjem. Tako se sicer zna zgoditi, da tisti s krajšim črevesjem ne bodo dobili dovolj hranil, ampak če bi izbrali obratno pot in prilagodili hrano ostrižnikom s krajšim črevesjem, pa bi se lahko hitro zgodilo, da bi pri tistih z daljšim črevesjem prišlo do raznih bolezni črevesja in zamaščenosti organov, kar je lahko za take ostrižnike zelo hitro pogubno. Ena izmed takih najbolj znanih bolezni je Bloat.

Še nekaj osnovnih napotkov glede hranjenja naših ostrižnikov

- kot prvo in najpomembnejše, je da hranimo naše ostrižnike z ustrezno prehrano. Če so naši ostrižniki rastlinojedi potem mora biti njihova večinska hrana rastlinskega izvora, kot so npr. lističi oz. granule in peleti z veliko vsebnosjo spiruline (pozor glede granul in peletov spodaj). Zelenjava kot so špinača, zelena solata, kumara in celo nekatera sadja v majhnih količinah so seveda čudovite dobrote za te ostrižnike.
- drugo, raznovrstna prehrana. Prehranjevanje ostrižnikov le z eno vrsto hrane je kruto in tudi nezdravo. Zamislite si npr. da tudi vi jeste vsak dan eno in isto hrano. Nekaj dni je mogoče super, ampak čez nekaj dni postane dolgočasno. In ker določena hrana lahko vsebuje le določena hranila, se naše zdravje, kakor tudi zdravje rib lahko hitro poslabša, če ne dobijo tudi ostalih pomembnih hranil.
- hranite vaše ribe (predvsem rastlinojede) z veliko spiruline. Spirulina namreč vsebuje visoke ravni enostavno absorbiranih antioksidatnov, vključno s klorofilom, beta-karotenom in fikocianinom. Poleg tega ima tudi veliko vsebnost železa, vitamina B-12 in kroma, kar je koristno za metabolizem sladkorjev. Poleg tega je delež proteinov v spirulini 65-70%.
- solinski rakci oz. artemija (brine shrimp). Rastlinojedih ostrižnikov ne hranimo s to vrsto hrane. Naši rastlinojedi ostrižniki potrebujejo namreč predvsem hrano kot je spirulina in druge alge, ki so bogate z rastlinskimi proteini. Ti ostrižniki ne prenesejo visoko-proteinske hrane, kot je npr. artemija in je pri rastlinojedih ostrižnikih lahko pogost razlog za Bloat, primarno predvsem zaradi dolgega črevesja rastlinojedih ostrižnikov in trdega skeleton teh kozic. Nasprotno pa je ta hrana primerna za mesojede ostrižnike in občasno tudi za vsejede ostrižnike.
- najvarnejša hrana za naše rastlinojede ostrižnike je tista, ki je pretežno rastlinskega izvora, kot so npr. bučke, korenje, špinača in solata, vendar pazite, da bo ekološko pridelana brez pesticidov. Zaradi beta-karotena, kantaksantina in drugih vitaminov, ki jih vsebujejo ta živila, pomaga taka hrana vzdrževati lepo obarvanost vaših rib, hkrati pa zaradi visoke vsebnosti vlaknin pomaga zmanjšati pojav raznih blokad črevesja, ki jih povzroča druga neprimerna hrana za te ostrižnike. Tako hrano lahko tudi zamrznemo in jo nato otopljeno ponudimo našim ostrižnikom.
- bodimo pozorni pri hranjenju s tubifexi. To je tanek, rdeči črvi, ki živi v blatu rek in se običajno nabirajo iz onesnaženih rek. Tubifeksi iz onesnaženih voda so lahko za ribe izredno nevarni, ker so prenašalci mnogih bolezni, zato se jih drži sloves nevarne onesnažene hrane. Zato, če že hranimo s tubifexi izberimo take, ki so gojeni v nadzorovanih čistih razmerah. Prav tako bodimo iz podobnega razloga pozorni pri hranjenju z rdečimi komarjevimi ličinkami poznanimi tudi pod imenom bloodworms.
- bodite pozorni tudi pri hranjenju s peleti in granulami. Nekateri izmed njih znajo namreč v vodi nabrekniti in zato, če že hranimo s peleti oz. granulami, jih je priporočljivo predhodno namočiti v vodi in jih nato ponuditi našim ostrižnikom. Drugače znajo nabrekniti v črevesju rib in povzročiti razdraženje trebušnih žlez oz. še huje povzročiti blokado prebavil. Sploh je to večji problem pri rastlinojedih ostrižnikih, ki imajo daljša črevesja. Zato osebno odsvetujem hranjenje rastlinojedih ostrižnikov s peleti oz. granulami oz. če že, naj se le ti obvezno predhodno namočijo v vodi.
- hrana v lističih. Dajmo le toliko, kolikor lahko ribe pojejo v minuti do dveh (velja, če hranimo 1x ali 2x na dan). Po dveh minutah ne sme v akvariju ostati nobenih ostankov hrane. Če hranimo pogosteje, kar je seveda priporočlljivejše, posamezne obroke ustrezno zmanjšamo (če hranimo npr. 4x, dajmo le toliko kolikor lahko pojejo v 30 sek). Večkratno hranjenje je priporočljivejše tudi zaradi, tega ker je tudi bolj naravno, predvsem limnivori ostrižniki se v jezeru hranijo praktično ves dan. Če bomo naše ostrižnike hranili večkrat po malo, kakor pa v enem večjem obroku, bomo tudi zmanjšali možnost za razne težave s prebavili.
- zmrznjena hrana. Vsako hrano, ki vsebuje veliko vsebnost živalskih proteinov, kot so krill, artemija, daphnia, plankton, komarjeve ličinke, in podobno uporabljajmo zelo previdno, za rastlinojede ostrižnike pa je sploh ne uporabljajmo, saj je le ta zelo pogost vzrok za bloat pri teh ostrižnikih. Za mesojede ostrižnike je taka hrana seveda priporočljiva in jo ponudimo občasno poleg ostale kvalitetne hrane. Seveda tako zamrznjeno hrano obvezno prej odmrznimo in jo šele nato ponudimo našim ostrižnikom. Osebno to najhitreje naredim tako, da zajamem malo akvarijske vode in hrano tam raztopim, nato pa vse skupaj vlijem nazaj v akvarij.
- živa hrana za mesojede ostrižnike. Ponavadi živa hrana za naše gojene mesojede ostrižnike ni potrebna, saj so v neki meri prilagojeni na kvalitetno komercialno hrano v lističih, granulah oz. peletih. Vseeno pa so nekateri mnenja, da živa hrana vzpodbudi aktivnost in obarvanost naših ostrižnikov in se ti tudi pogosteje drstijo. Če že, potem je priporočljivo, da živo hrano, kakor je artemija ponudimo le občasno. Edinokrat, ko je pa res potrebno poseči po živi hrani, kot je npr. artemija, pa je takrat, ko aklimatiziramo divjake (ribe ujete v jezeru) na življenje v akvariju.

Naši ostrižniki morajo torej vedno izgledati lačni. Če ne kažejo zanimanja za hrano, so ali bolani ali pa prenahranjeni, ali še najslabše, celo oboje. V tem primeru prenehajte takoj z hranjenjem in poiščite razlog. Če gre za prenahranjenost jih postite kak dan ali več. Če so bolne, jih ločite v samostojni akvarij in ustrezno zdravite.

In za konec si zapomnite še enkrat: “Ostrižnik, ki izgleda lačen, je zdrav ostrižnik”. Torej hranite svoje ostrižnike z ustrezno kvalitetno hrano ter po "pameti" in ostrižniki vam bodo pravgotovo vrnili s tem, da bodo vitki, zdravi in čudovito obarvani.

Please note: All of the pictures used on this page have been used with permission of their owner. Downloading and distribution of any copyrighted material from this site without copyright owner’s permission is not allowed.